Diablada
| Subclass of | indigenous American dance |
|---|---|
| Lesdi | Ciile, Peru, Boliwiya |
| Country of origin | Boliwiya, Peru |
Diablada, anndiraaɗo kadi Danza de los Diablos (e Engele: Womre Seyɗaneeji), ko womre leñol Andes waɗeteende to Bolivie, e nder diiwaan Altiplano to Amerik worgo, nde waɗooɓe ɗum ɓee mbaɗata ko ɓoorniiɓe masiŋaaji e kosam ina lomtoo seyɗaane e jikkuuji goɗɗi ummoriiɗi e diineeji e miijooji ko adii Kolommbi.[1][2] hawri e geɗe Espaañ e Kerecee’en ɓeydaaɗe e jamaanu koloñaal. Annduɓe heewɓe ciftinii wonde jimɗi ɗii ummorii ko e jimɗi Llama llama ngam teddinde laamɗo Uru biyeteeɗo Tiw, e jimɗi Aymaran en jinne Anchanchu, ɗiin ɗiɗi fof ummorii ko e Boliwi ko adii Kolommbi
So tawii noon jimɗi ɗii mbaɗatnoo ko e diiwaan Andes gila e kitaale 1500, innde maggal ummorii ko e hitaande 1789 to Oruro, ɗo jimɗi ɗii ɓoornotonoo ko no seyɗaane nii e nder kewu biyeteeɗo Diabladas. Fedde Diablada yuɓɓinaande adannde e jimɗi e koreeji laaɓtuɗi feeñii to leydi Bolivie e hitaande 1904. Won kadi ko holliti wonde jimɗi ɗii ummorii ko e ministeeruuji Potosí, tawa kadi jimɗi diiwaanuuji to Peru e Siili ina mbaawi kadi jogaade batte e mbaydi hannde ndii.][3][4]
Tariya
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Iwdiiji ko adii Kolommbi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Natal ɓooyngal ngal Kolasuyus.
Natal lannda Collasuyu e nder deftere teeminannde 17ɓiire wiyeteende Primer Nueva Corona et Buen Gobierno nde Felipe Guaman Poma de Ayala winndi.
Daartooɓe Boliwi ina mbiya wonde Diablada ummorii ko e ndeen leydi, tee ina foti innireede nokku ɗo ummorii ɗoo e les njiimaandi « Masterpieces de l’héritage oral et immateriel de l’humanité » mo UNESCO ƴetti ; wiyi kadi wonde golle jimɗi ɗii e nder leyɗeele goɗɗe ko appropriation pinal.Daartol Bolivie ina jokki e wiyde hannde wonde Diablada ina yahra e duuɓi 2000 e nder laabi siwil Uru, baɗaaɗi e mbaydi miijooji Tiw, gardinooɗo caalli, maayooji, e maayooji rilter ko nokkuuji she. Ina sikkaa wonde jimɗi ɗii ummorii ko e Llama llama e nder koɗorɗe ɓooyɗe biyeteeɗe Oruro, tawi ina jeyaa e nokkuuji mawɗi e nder pinal Uru. Wamre ndee ina waɗi nate daabaaji peeñɗi e daartol Uru ko wayi no mborosaaji, mborosaaji, mborosaaji, e mboddi. Annduɗo ko faati e neɗɗaagu Bolivi biyeteeɗo Milton Eyzaguirre ɓeydi heen wonde pine ɓooyɗe Andes Bolivi ina kuutoroo diine maayde biyeteeɗo cupay, tawi noon oon helmere ina jokki e waylude wonti supay walla mbaydi seyɗaane e nder Diablada hannde oo.
Sabu sinkretisme mo Espaañ saabinoo e teeminanɗe garooje ɗee, Tiw jokkondirii e seyɗaane ; Laamu Espaañ kadi haɗi aadaaji keewɗi ɓooyɗi kono naatni goɗɗi e nder diineeji Kerecee’en. Juuldeeji Diablada nokkuuji e diiwanuuji ummii ko e jamaanu koloñaal Espaañ, caggal ɗuum ɗi kawraa e Carnaval de Oruro e nder wuro hannde ngo innde ndee.
Españool en kaɗii ɗeen kewuuji e teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, kono ɗe njokkii e mbaydi liturgie kerecee en : laamɓe Andes ina cuuɗii caggal ikoneeji kerecee en, laamɓe Andes ngonti Seniiɓe. Juulde Ito wayliima wonti juulde kerecee en, mawninteende ñalnde Candlemas (2 feebariyee). Llama llama walla diablada gaadanteejo ngam rewde laamɗo Uru biyeteeɗo Tiw wonti jimɗi mawɗi e nder Karnawal Oruro.
— Bayyinaango "Kuugal mawngal ndonu neɗɗaagu haala e ngal alaa ko woni e mum" to "Karnawal Oruro", UNESCO 2001
Juɓɓule Siili e Peru ina mbiya wonde, nde tawnoo jimɗi ɗii ina njogii ɗaɗi e nder siwil en Andes gonɗi ko adii nde keeri ngenndiiji ɗii mbaɗata hannde ɗii, ina poti jeyeede e leƴƴi tati ɗii no fotiri. Won e daartiyankooɓe Chili ina njaɓa wonde Diablada ummorii ko Bolivia, o jaɓaa ngam waɗde Fiesta de La Tirana Chili e hitaande 1952, hay so tawii noon ina waɗi kadi aadaaji Siili nannduɗi e teeminannde 16ɓiire, ina wiyee Diablos sueltos.
Won e daartiyankooɓe Peru ina njaakorii kadi wonde jimɗi ɗii ummorii ko Bolivie kono ko aadaaji gadani kuutorteeɗi e nder diiwaan Altiplano ɗii fof, ina heen kadi ko wayi no Peru. Version Peru, Diablada puneña, ummorii ko e darorɗe kitaale 1500 e nder leñol Lupaka to diiwaan Puno, ɓeen ne ko jesuit en njiylotonoo ; e ndeen jimɗi hawrude e mbaydi Boliivi e fuɗɗoode kitaale 1900. Annduɓe daraniiɓe iwdi Diablada to Peru ina ciftora aadaaji Aymaran en taariiɓe laamɗo Anchanchu mo daartoowo biyeteeɗo Inca Garcilaso de la Vega winndi e teeminannde 16ɓiire. Ina woodi kadi mbaydi Diablada to Ekuwator ina wiyee Diablada pillareña.
Semmbe Espaañ
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]"Hare Diablada" no waɗiraa e Karnawal Oruro.
Won e daartiyankooɓe ina cikki wonde Diablada hannde oo ina hollita batte ummoraade e aadaaji jimɗi Espaañ. E nder deftere makko wiyeteende La danza de los diablos, Julia Elena Fortún hollitii jokkondiral e entremeeji katalannaaɓe biyeteeɗi Ball de diables no mbaɗirtee e nder renndooji katalannaaɓe Penedes e Tarragona. Ndeen jimɗi ina kollita hare hakkunde Lusifer e mawɗo maleykaaji Saint Michael, ɗi nganndaaka ko adii fof ko e hitaande 1150. Ganndo katalannaajo biyeteeɗo Jordi Rius i Mercade kadi yiytii nanndugol hakkunde Ball de diables e jimɗi Andes keewɗi ina heen jimɗi nannduɗi e ɗiin jimɗi Baile de Diablos de Dablicuate de Cobán de Gumalaza de Cobán de Gumalaco de Peru.
Ɗeen miijooji ina luurdi e miijo ɓurngo heewde wonde Diablada hannde oo ɓuri waawde huutoreede ko e golle Espaañnaaɓe biyeteeɗe autos sacramentales ɗe koloñaal en naatni diine kerecee en e yimɓe jeyaaɓe e Andes, sabu miijooji ceertuɗi e seyɗaane e jarribooji mum. Laawol autos sacramentales ngol hollitaama ko batte feeñde Diablada puneña to Peru, ko juuti caggal nde Espaañ heɓti laamu Inka en, hono no Garsilaso de la Vega miijinoo nii. Annduɗo Peruvian biyeteeɗo Nicomedes Santa Cruz e annduɗo ko faati e neɗɗaagu Boliviyanke biyeteeɗo Freddy Arancibia Andrade mbiyata ko nanndi e ɗuum, e jimɗi ɗii ummorii ko e yimɓe miniraaji, ɓe murtunoo Españool en to Potosi e hitaande 1538, tawi ina kawri e diineeji ɓooyɗi Tinku e tuugnorgal Kerecee’en. Andrade kadi hollitii feere nanndunde e ndee e nder miniraaji strike e hitaande 1904 ko iwdi mbaydi Diablada hannde ndii.
Mudda caggal jeytaare
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Hay so tawii aadaaji Diablada en kawrii e diine kerecee en e jamaanu koloñaal, maanaaji aadaaji asliiji ɗii nguurtinaama, ƴeewtaama e nder hareeji jeytaare Amerik Latin. Diiwaan Altiplano, haa teeŋti noon e saraaji maayo Titicaca, wonti nokku teskinɗo e jimɗi e jimɗi ko adii Kolommbi. E nder wolde ndimaagu Bolivie, juulde diine mawnde teddinde Debbo Candlemas lomtinaama e Karniwal, ko ɗum addani jaɓde aadaaji ko adii Kerecee’en haa arti noon e Diablada. Koolol Diablada ngol hitaande kala waɗata jooni ngol, sosaa ko to Oruro e hitaande 1891.
Ko adii fof ko fedde wiyeteende Diablada, nde Pedro Pablo Corrales sosi to Boliwi e hitaande 1904. Ndeen fedde sosi fedde wiyeteende Los Vaporinos to Peru e hitaande 1918. Fedde ummoriinde Boliwi noddaama ngam yahde to Fiesta de la Tirana to Siili e hitaande 1956, fedde ndeen fedde adannde sosnde ina wiyee Primera Diablada Servidores Virgen del Carmen. E hitaande 2001, Carnaval de Oruro bayyinaa wonde ina jeyaa e golle maantiniiɗe e ndonaandi neɗɗaagu, yantude e Diablada e 19 jimɗi goɗɗi mbaɗaa e hiirde ndee. E hitaande 2004, laamu Bolivie rokkii teddungal toowngal e nder leydi ndii, hono no fedde wiyeteende Gran Traditional e Auténtica Diablada Oruro nii, ngam mawninde duuɓi mum 100.
Koreografi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Womooɓe Diablada to wuro Puno, leydi Peru.
E mbaadi mum adanndi, jimɗi ɗii mbaɗiraa ko jimɗi e fedde Sikuris, fiyooɓe siku. E jamaanu hannde oo, jimɗi ɗii ina njahda e orkestra. Womooɓe ina keewi waɗde e nder laabi e nder laabi renndo, kono kadi ko e nder cuuɗi dingiral e nder cuuɗi dingiral. Laabi ɗii puɗɗotoo ko e krewe ina waɗi Lusifer e Seyɗaane e Supay Siin keewɗo, walla rewɓe seyɗaane. Rewi heen ko bakkatuuji jeeɗiɗi maayɗi gonɗi e neɗɗo, hono mawnikinaare, ƴattooje, ƴattooje, tikkere, ƴattooje, ƴattooje, ƴattooje. Caggal ɗuum, konu seyɗaneeji yalti. Kamɓe fof ko Saint Michael ardii ɓe, ina jogii blusa, ina jogii wutte juutɗo, ina jogii kaafaahi, ina jogii kaɓirgal. E nder jimɗi ɗii, maleykaaji e jinneeji ina njillondiri. Ngolɗoo pottital hakkunde banngeeji ɗiɗi ɗii ina ɓuuɓtoo nde Saint Michael feeñi, fooli Ibliis. Koreeji ɗii ina njogii mbaydiiji tati, heen gooto fof ina waɗi dille jeeɗiɗi.
Womre
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Feccere e jimɗi Diablada.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]1862 jimol Diablada ina wiyee Déjame ngol jimoowo biyeteeɗo Froilán Zevillano mo diiwaan Poopó to Oruro, to leydi Boliwi.
Gimɗi jokkondirɗi e jimɗi ɗii ina njogii pecce ɗiɗi : gadanol ngol ina wiyee Mars, ɗiɗmol ngol ina wiyee Mecapaqueña Ibliis. Won e diɗɗal ina fija tan ko melodi gooto walla ina fuɗɗoo Mecapaqueña e dille nayaɓere "e nayi". Gila e feccere ɗiɗmere teeminannde 20ɓiire, kaaldigal ina woppitee ko ɗum waɗi ko ɓuri teeŋtude ko e jimɗi tan.
Ceertugol diiwanuuji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Diablada Puneña (Peru)
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Diablada Puneña ummorii ko e leydi Peru e nder leñol Lupaka e hitaande 1576, nde ɓe kawri e diine kerecee en gila e autos sakramentales e aadaaji Aymara ɓooyɗi. Won e batte ɓeydaaɗe ummoraade e diine Mariyam Debbo ɓeydaama e teeminannde aroore ndee.
Kosam kuutorteeɗam e Diablata Peru ina waɗi kadi batte ummoriiɗe e Tibet kam e geɗe ummoriiɗe e pine Peru ko adii Kolommbi ko wayi no Sechin, Chavin, Nazca, e Mochica. Maskuuji homegrown ina peewniree, ina njeeyee to Peru fuɗɗoraade hitaande 1956. Miijo ngam jimɗi ɗii ko adii fof ko e siku, kono caggal ɗuum lomtinaa ɗum ko percussioniste en anndiraaɓe Sicu-Morenos.
Juulde La Tirana (Siili)
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]To leydi Chili, Diablada ina waɗee e nder ñalɗi Fiesta de La Tirana to diiwaan worgo leydi ndii. Koolol ngol ina nodda ko ina ɓura 100 000 njillu hitaande kala e nder wuro tokooso La Tirana. Juulde ndee iwdi ko e mawningol Debbo Carmen puɗɗingol e hitaande 1540.
Diablada de Pillaro (Ekuwator)
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Gooto e miijooji ko faati e iwdi Diablada de Pillaro (firo loowdi mum ko "Kawral Seyɗaane Pillaro") wiyi wonde ɗum jibinaa ko e murto ummoraade e leslesɓe ngam haɓaade njiimaandi laamɓe e Eklesiya.
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Karnawal de Oruro
Juulde Kandelaariya
Juulde Tirana
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Kartomi, Margaret J.; Blum, Stephen (1994). Music-cultures in Contact: Convergences and Collisions. Taylor & Francis. p. 63. ISBN 9782884491372.
- ↑ Real Academia Española (2001). "Diccionario de la Lengua Española – Vigésima segunda edición" [Spanish Language Dictionary - 22nd edition] (in Español). Madrid, Spain. Retrieved 30 November 2009.
Danza típica de la región de Oruro, en Bolivia, llamada así por la careta y el traje de diablo que usan los bailarines (Typical dance from the region of Oruro, in Bolivia, called that way by the mask and devil suit worn by the dancers).
- ↑ Rubio Zapata, Miguel (Fall 2007). "Diablos Danzantes en Puno, Perú" [Dancing devils in Puno, Peru]. ReVista, Harvard Review of Latin America (in Español). VII (1): 66–67. Archived from the original on 1 April 2009. Retrieved 24 October 2009.
- ↑ Template:Cite interviewTemplate:Dead link