Jump to content

Diemoth

Iwde to Wikipedia
Diemoth
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
InndeDiemut Taƴto
Ɗuubi daygo1060 Taƴto
ƊofordeBavaria Taƴto
Date of death1130 Taƴto
Place of deathWessobrunn Taƴto
Sana'ajinun, illuminator, amanuensis, calligrapher Taƴto
Work locationWessobrunn Abbey, Wessobrunn Taƴto
Start of work period1057 Taƴto
End of work period1130 Taƴto
Religious orderNuns of the order of Saint Benedict Taƴto
Artist files atCentro di documentazione sulla storia delle donne artiste in Europa dal Medioevo al Novecento Taƴto
Copyright status as a creatorcopyrights on works have expired Taƴto

Diemoth (e ɗemngal latin ko Diemudus, Diemut, Diemud, Diemuth, Diemod walla Diemudis) ko debbo jom suudu e nder galle laamorɗo Wessobrunn to Bavaria toowɗo, Almaañ, jibinaa ko hedde hitaande 1060, maayi ko ñalnde 30 marse, ina gasa tawa ko e hitaande 1130 ummorii ko e helmere Almaañ toownde hakkundeere firti ko "neɗɗaagal" walla "neɗɗaagal")

Nguurndam e golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ko seeɗa anndaa e nguurndam Diemoth keeriiɗo. Ko ɓuri heewde e kabaruuji keɓaaɗi ɗii tuugii ko e binndoowo nguurndam teeminannde sappo e jeegom. Ko heewi e ɗuum ina foti hiiseede ko lefol belngol wonaa goonga. E wiyde mbaydi aadaaji, o jibinaa ko e galle tedduɗo Bavarian walla Swabian, nde o woni cukalel ndee, o naati e nder galle laamorɗo Benediktin jokkondirɗo e galle laamorɗo Benediktin Wessobrunn. Ɗuum noon, ko famɗi fof, wonaa goonga, sibu dewal Wessobrunn ngal ko worɓe tan ngonnoo haa ko famɗi fof hitaande 1100. Rewɓe ɓee ƴettataa e koye mum en jannginde suka debbo gooto. Nii woni ina gasa tawa Diemoth naatii e dewal Wessobrunn ko mawɗo. Binndol makko laaɓtungol ina hollita seedeeji janngugol karallaagal, haa ina gasa tawa Diemoth arii e Wessobrunn so wonaa caggal golle tiiɗɗe e binndol karallaagal. Ganndal makko e ɗemngal Latin ina hollita wonde o janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde eklesiya, ina gasa tawa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde ɗiɗmal to nokku goɗɗo e nder leydi Almaañ.

Diemoth waɗi hoore mum e nder suudu jokkondirndu e ekkol, ɗo o waɗi heddiiɓe e nguurndam makko ko e duwaawu e binndol defte nafooje. Ngam binndol makko belngol no feewi, o inniri ɗum "binndoowo belɗo". O winndi ko ina wona defte capanɗe joyi, ɓurɗe teeŋtude heen ko: Biibal ngal; Moralia e golle goɗɗe ɗe San Gregori Mawɗo waɗi; golle jeeɗiɗi ɗe Sen Agustin waɗi; nayi ko Saint Jérôme; ɗiɗo e Orijen; e ko ina wona golle liturgique sappo e joy.

Diemoth ko sehil mawɗo Herluka barkinaaɗo mo o wostondiri e mum ɓataakeeji keewɗi tawi ko ɗiɗaɓo oo ko recluse to monastery koɗdiiɗo Epfach. Ɓataakeeji ɗii ɓooyii reeneede e nder galle laamorɗo Bernried ɗo Herluka waɗi duuɓi mum cakkitiiɗi ɗii, kono ɗi mbeltiima no feewi e njiimaandi doole Suwed e nder wolde duuɓi capanɗe tati. Binndanɗe seeɗa ɗe Diemoth winndi e juuɗe ina keɓee haa jooni to suudu defte Bayerische to Munich, ɗo ɗe ƴettaa caggal nde Wessobrunn wonti diineeji e hitaande 1803.

Diemoth wirnaa ko e basilika Laamɗo men to Wessobrunn, sara ɓalli Abbot Thiento e sehilaaɓe mum njeegomo, ɓe mbaraa e juuɗe Honngiri en e hitaande 955. E hitaande 1709, heddiiɓe e makko nawtaa to ekkol abbey St. Peter. Oon sahaaji ina wiyee "Barkitiiɗo", hay so tawii noon o meeɗaa heɓde teddungal e nder jamaanu, o meeɗaa kadi wonde beatified e dow laawol.[1][2][3][4]

  1. Gaze, Delia (1997). Dictionary of Women Artists: Artists, J-Z. New York: Taylor & Francis. p. 8. ISBN 9781884964213.
  2. Template:Catholic Encyclopedia
  3. Beach, Alison I. (2004). Women as Scribes. Book Production and Monastic Reform in Twelfth-Century Bavaria. Cambridge studies in palaeography and codicology, vol. 10. Cambridge, UK: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-79243-1.
  4. The titles are given by Becker in his "Catalogi bibliothecarum antiqui" (Bonn 1885), pp. 155-136.