Dolores Aleksanndere
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Inditirde | Dolores Alexander |
| Innde | Dolores |
| Innde ɓesngu | Alexander |
| Ɗuubi daygo | 10 Juko 1931 |
| Ɗoforde | Newark |
| Date of death | 13 Duujal 2008 |
| Place of death | Palm Harbor |
| Sana'aji | journalist, restaurateur, businessperson, women's rights activist |
| Employer | The New York Times, Newsday, National Organization for Women, Women Against Pornography |
| Janngi to | City College of New York |
| Archives at | Smith College |
Dolores Alexander (10 ut 1931 – 13 mee 2008) ko jaayndiyanke e feministe lesbiyanke ɓurɗo anndeede e golle mum e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) tuggi 1969 haa 1970, ko o jom suudu restoraaji feministe to Mother17fo -71 Rewɓe haɓantooɓe porno (WAP) e hitaande 1979.[1][2]
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Dolores Aleksanndere jibinaa ko ñalnde 10 ut 1931 to wuro wiyeteengo Newark, to leydi New Jersey, e nder galle gollotooɓe e nder usineeji, hono Dominik DeKarlo e Salli jibinaaɗo Koraleski. O janngi e duɗe katolik en to New Jersey, o golliima e birooji Equitable caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre.
Baaba makko fof e yiɗde, Alexander winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, ɗo o hawri e Aaron Alexander, winnditiiɗo e porogaraam master jaŋde. Ɓe ceerti ko e hitaande 1950, kono ɓe ceerti caggal duuɓi 5.
E hitaande 1961, o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde City College to New York, o heɓi bakkaa makko e ɗemngal e binndol. E nder hitaande makko mawnde o golliima e jaaynde wiyeteende The New York Times, o woniino stringer fotde lebbi 10, o dañii humpito e nder jaayndeyaagal e teskuyaaji makko gadani e nder fannu jaayndeeji : nde o ɗaɓɓata golle e jaaynde Times, o golloraaka gorko gooto ngam wonde "koppi debbo" sabu ɗum "saabaade waylo-waylo keso e hitaande".
Jaayndeyaagal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nde o timmini jaŋde makko, o golliima e jaaynde Newark Evening News tuggi 1961 haa 1964. O wonii kadi jaaynoowo, koppi, e balloowo rewɓe to Newsday, o woni kadi binndoowo nate ngam jaaynde ndee
Feminism
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Haa e oon sahaa, miɗo wondi e weeyo, neɗɗo gooto tan mo nganndu-ɗaa ina yahdi e aduna mo o woni oo. Miɗo anndi eɗen njiɗi dille rewɓe. Ko ɗum woni ko njiɗnoo-mi. – Dolores Aleksanndere, hitaande 2007.
E hitaande 1966, nde o woni e golle to Newsday, Alexander hawri e jaaynde ina hollita sosde fedde hesere ngam hakkeeji rewɓe : Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). O yeewtidii e Betty Friedan , e humpito makko e nder jaayɗe, o wonti hooreejo Goomu toppitiingu toppitiingu golle toppitiiɗe natal rewɓe e nder jaayɗe. Nde o arti e Newsday, Alexander winnditii kala debbo e nder suudu jaaynde, haa arti noon e wiyde ina yoɓa njoɓdi 5 dolaar wonande rewɓe ɓe mbaawaano wonde terɗe.
E lewru desaambar 1968, Alexander hollitii darnde hesere e nder NOW, woni gardiiɗo gollordu, jogorɗo sosde biro to New York ngam jaabaade mail, yaltinde jaaynde, e waɗde golle njuɓɓudi goɗɗe wonande NOW. Alexander woppi golle mum to Newsday, o fuɗɗii golle gardiiɗo gollordu nduu e dow laabi e lewru feebariyee 1969. Alexander ina anniyii wonde gardiiɗo gollordu nduu ko golle baɗɗe faayiida ngam waawde golloraade binndol ngol o waɗata e dow ballal makko ngam ɓeydude ngalu makko, kono golle ɗee njoofi ko e ƴettude waktuuji makko fof.
E nder ooɗoo sahaa, woodgol lesbinaaɓe e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ina ɓeydoo yiyeede e terɗe mum kam e jaayɗe. Alexander e terɗe NOW goɗɗe ina ciftora Rita Mae Brown tawtoreede batu fedde New York City hedde lewru desaambar 1968, o wiyi hoore makko « lesbiyanke hoɗdiiɓe mon nokku oo », ɗum noon ina hulɓini fedde ndee. Lebbi seeɗa caggal ɗuum, Ivy Bottini, hooreejo wuro New York NOW e oon sahaa, wiyi Alexander ko addani mo woppude jom suudu makko ko wonde o lesbiyanke. Bottini kadi hirjinii Alexander yo ƴettu Rita Mae Brown ngam heɓde golle udditiiɗe e biro ngenndiijo NOW. Alexander hoosi Brown, o holliti Bottini wonde ɓe ngonata ko e sehilaaɓe haa jooni tawa o safraani miijooji makko e dow lesbiyanka.
Caggal nde o arti e piket to galle laamorɗo to Washington, Alexander haaldii e Brown ko fayti e jokkondiral makko e Jean Faust, tergal mawngal e nder wuro New York NOW. E nder yeewtere maɓɓe, Alexander joofniri ko nawde Brown to leeso, kono jokkondiral maɓɓe joofi ko juuti nde Alexander nani Brown ina yeewtida e Anselma Dell’Olio e peeje mum ngam seerndude Betty Friedan e Muriel Fox . Miijo ngo wonnoo ko so Friedan e Fox ina njogii humpitooji ko fayti e lesbiyanke, ɓe ɓurata udditaade ngam yeewtidde e lesbiyen en e nder dille rewɓe.
Haa jooni, Alexander e Friedan ko sehilaaɓe no gollodiiɓe nii, ko ɗuum waɗi Alexander felliti yo o haalan Friedan ko o nani koo. Alexander hollitii wonde ceergal Friedan ngal ɓooyaani, kam e yiɗde mum ɓuuɓde, ina addana Anselma Dell’Olio weeɓde seerndude. E fuɗɗoode, Friedan ina mettini heen seeɗa kono ina weltii e nande yeewtere ndee, kono caggal nde o heɓi noddaango keewngo ummoraade e Dell'Olio, o ɓeydii heen hakkille no feewi e lesbiyen en e nder NOW. Ɓooytaani Brown woppi golle mum.
Caggal ɗeen kewuuji, jokkondiral Alexander e Friedan ɓeydii tiiɗde haa ɓe natti waawde gollondirde tawa Friedan ina wulla. E lewru feebariyee 1970, Yiilirde NOW ustii golle Alexander ngam ustude jokkondiral makko e Friedan. Kono Alexander faami ɗum ko adii nde o woppitee lebbi seeɗa caggal ɗuum, sabu ko ɓuri heewde e Friedan ina ɗaɓɓi nde Alexander woppitee sabu ko o lesbiyanke. E lewru marse, e batu ngenndi, Alexander woppitaa golle mum e dow laabi, Biro ngenndiijo NOW artiraa Chicago, hay so tawii Alexander jokki golle mum e gardagol golle haa lewru mee, nde o woppi golle e dow laabi. [1]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Lane, Julie (June 27, 2008). "Feminist leader dies at 76". The Suffolk Times. Archived from the original on October 3, 2011. Retrieved August 13, 2011.
- ↑ Siegal, Nina (June 25, 2023). "Overlooked No More: Dolores Alexander, Feminist Journalist and Activist". The New York Times. Retrieved November 19, 2024.