Jump to content

Dolores Aleksanndere

Iwde to Wikipedia
Dolores Aleksanndere
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InditirdeDolores Alexander Taƴto
InndeDolores Taƴto
Innde ɓesnguAlexander Taƴto
Ɗuubi daygo10 Juko 1931 Taƴto
ƊofordeNewark Taƴto
Date of death13 Duujal 2008 Taƴto
Place of deathPalm Harbor Taƴto
Sana'ajijournalist, restaurateur, businessperson, women's rights activist Taƴto
EmployerThe New York Times, Newsday, National Organization for Women, Women Against Pornography Taƴto
Janngi toCity College of New York Taƴto
Archives atSmith College Taƴto

Dolores Alexander (10 ut 1931 – 13 mee 2008) ko jaayndiyanke e feministe lesbiyanke ɓurɗo anndeede e golle mum e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW) tuggi 1969 haa 1970, ko o jom suudu restoraaji feministe to Mother17fo -71 Rewɓe haɓantooɓe porno (WAP) e hitaande 1979.[1][2]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Dolores Aleksanndere jibinaa ko ñalnde 10 ut 1931 to wuro wiyeteengo Newark, to leydi New Jersey, e nder galle gollotooɓe e nder usineeji, hono Dominik DeKarlo e Salli jibinaaɗo Koraleski. O janngi e duɗe katolik en to New Jersey, o golliima e birooji Equitable caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre.

Baaba makko fof e yiɗde, Alexander winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, ɗo o hawri e Aaron Alexander, winnditiiɗo e porogaraam master jaŋde. Ɓe ceerti ko e hitaande 1950, kono ɓe ceerti caggal duuɓi 5.

E hitaande 1961, o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde City College to New York, o heɓi bakkaa makko e ɗemngal e binndol. E nder hitaande makko mawnde o golliima e jaaynde wiyeteende The New York Times, o woniino stringer fotde lebbi 10, o dañii humpito e nder jaayndeyaagal e teskuyaaji makko gadani e nder fannu jaayndeeji : nde o ɗaɓɓata golle e jaaynde Times, o golloraaka gorko gooto ngam wonde "koppi debbo" sabu ɗum "saabaade waylo-waylo keso e hitaande".

Jaayndeyaagal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nde o timmini jaŋde makko, o golliima e jaaynde Newark Evening News tuggi 1961 haa 1964. O wonii kadi jaaynoowo, koppi, e balloowo rewɓe to Newsday, o woni kadi binndoowo nate ngam jaaynde ndee

Haa e oon sahaa, miɗo wondi e weeyo, neɗɗo gooto tan mo nganndu-ɗaa ina yahdi e aduna mo o woni oo. Miɗo anndi eɗen njiɗi dille rewɓe. Ko ɗum woni ko njiɗnoo-mi. – Dolores Aleksanndere, hitaande 2007.

E hitaande 1966, nde o woni e golle to Newsday, Alexander hawri e jaaynde ina hollita sosde fedde hesere ngam hakkeeji rewɓe : Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW). O yeewtidii e Betty Friedan , e humpito makko e nder jaayɗe, o wonti hooreejo Goomu toppitiingu toppitiingu golle toppitiiɗe natal rewɓe e nder jaayɗe. Nde o arti e Newsday, Alexander winnditii kala debbo e nder suudu jaaynde, haa arti noon e wiyde ina yoɓa njoɓdi 5 dolaar wonande rewɓe ɓe mbaawaano wonde terɗe.

E lewru desaambar 1968, Alexander hollitii darnde hesere e nder NOW, woni gardiiɗo gollordu, jogorɗo sosde biro to New York ngam jaabaade mail, yaltinde jaaynde, e waɗde golle njuɓɓudi goɗɗe wonande NOW. Alexander woppi golle mum to Newsday, o fuɗɗii golle gardiiɗo gollordu nduu e dow laabi e lewru feebariyee 1969. Alexander ina anniyii wonde gardiiɗo gollordu nduu ko golle baɗɗe faayiida ngam waawde golloraade binndol ngol o waɗata e dow ballal makko ngam ɓeydude ngalu makko, kono golle ɗee njoofi ko e ƴettude waktuuji makko fof.

E nder ooɗoo sahaa, woodgol lesbinaaɓe e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ina ɓeydoo yiyeede e terɗe mum kam e jaayɗe. Alexander e terɗe NOW goɗɗe ina ciftora Rita Mae Brown tawtoreede batu fedde New York City hedde lewru desaambar 1968, o wiyi hoore makko « lesbiyanke hoɗdiiɓe mon nokku oo », ɗum noon ina hulɓini fedde ndee. Lebbi seeɗa caggal ɗuum, Ivy Bottini, hooreejo wuro New York NOW e oon sahaa, wiyi Alexander ko addani mo woppude jom suudu makko ko wonde o lesbiyanke. Bottini kadi hirjinii Alexander yo ƴettu Rita Mae Brown ngam heɓde golle udditiiɗe e biro ngenndiijo NOW. Alexander hoosi Brown, o holliti Bottini wonde ɓe ngonata ko e sehilaaɓe haa jooni tawa o safraani miijooji makko e dow lesbiyanka.

Caggal nde o arti e piket to galle laamorɗo to Washington, Alexander haaldii e Brown ko fayti e jokkondiral makko e Jean Faust, tergal mawngal e nder wuro New York NOW. E nder yeewtere maɓɓe, Alexander joofniri ko nawde Brown to leeso, kono jokkondiral maɓɓe joofi ko juuti nde Alexander nani Brown ina yeewtida e Anselma Dell’Olio e peeje mum ngam seerndude Betty Friedan e Muriel Fox . Miijo ngo wonnoo ko so Friedan e Fox ina njogii humpitooji ko fayti e lesbiyanke, ɓe ɓurata udditaade ngam yeewtidde e lesbiyen en e nder dille rewɓe.

Haa jooni, Alexander e Friedan ko sehilaaɓe no gollodiiɓe nii, ko ɗuum waɗi Alexander felliti yo o haalan Friedan ko o nani koo. Alexander hollitii wonde ceergal Friedan ngal ɓooyaani, kam e yiɗde mum ɓuuɓde, ina addana Anselma Dell’Olio weeɓde seerndude. E fuɗɗoode, Friedan ina mettini heen seeɗa kono ina weltii e nande yeewtere ndee, kono caggal nde o heɓi noddaango keewngo ummoraade e Dell'Olio, o ɓeydii heen hakkille no feewi e lesbiyen en e nder NOW. Ɓooytaani Brown woppi golle mum.

Caggal ɗeen kewuuji, jokkondiral Alexander e Friedan ɓeydii tiiɗde haa ɓe natti waawde gollondirde tawa Friedan ina wulla. E lewru feebariyee 1970, Yiilirde NOW ustii golle Alexander ngam ustude jokkondiral makko e Friedan. Kono Alexander faami ɗum ko adii nde o woppitee lebbi seeɗa caggal ɗuum, sabu ko ɓuri heewde e Friedan ina ɗaɓɓi nde Alexander woppitee sabu ko o lesbiyanke. E lewru marse, e batu ngenndi, Alexander woppitaa golle mum e dow laabi, Biro ngenndiijo NOW artiraa Chicago, hay so tawii Alexander jokki golle mum e gardagol golle haa lewru mee, nde o woppi golle e dow laabi. [1]

  1. Lane, Julie (June 27, 2008). "Feminist leader dies at 76". The Suffolk Times. Archived from the original on October 3, 2011. Retrieved August 13, 2011.
  2. Siegal, Nina (June 25, 2023). "Overlooked No More: Dolores Alexander, Feminist Journalist and Activist". The New York Times. Retrieved November 19, 2024.