Jump to content

Doudou Diène

Iwde to Wikipedia

Doudou Diène (jibinaa ko e hitaande 1941) ko ganndo sariya Senegaal. O woniino Rapporter keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko faati e sifaaji njiyaagu, njiyaagu, njiyaagu e ko nanndi heen gila 2002-2008.

Diène ina jogii dipolom sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Caen (Farayse), doktoraa e sariya renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari, dipolomaaji ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Institut d’Études Politiques to Pari, e doktoraa honoraire to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari Duɗal jaaɓi-haaɗtirde leydi Indiya (Cave Hill, Barbados)

Hakkunde 1972 e 1977 o wonii cukko jooɗaniiɗo Senegaal to UNESCO. E hitaande 1977, o naati e binndol UNESCO, ɗo o gollodii e golle keewɗe ina heen Direkteer Diɗɗal Eɓɓaaɗe hakkunde pine. O toɗɗaa ko Rapporter keeriiɗo ngam toɓɓe jowitiiɗe e njiyaagu e nder Goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Aadee e lewru ut 2002, o lomtii Maurice Glele-Ahanhanzo mo Benin, o golliima haa lewru sulyee 2008 nde o lomtii Githu Muigai (Keñiya).

E hitaande 2005, ONU halfini mo yo o wiɗtu ko feewti e fitinaaji to Togo[1] e njiyaagu to Japon.[2] O wiɗtii kadi, hono karallo keeriiɗo, ŋakkeende jojjanɗe aadee e nder kiris Ivoir 2010–2011, caggal ɗuum e nder strip Gaza e hitaande 2014 haa 2018.[3]

E hitaande 2007, Diène ñiŋii konngol hooreejo leydi Farayse biyeteeɗo Nicolas Sarkozy e nder "haala mum Dakar" o haali ko fayti e etaade, "laawɗinde ganndal e nder daartol mahngo njiyaagu".[4]

E hitaande 2011, o toɗɗaa karallo ko faati e ngonka jojjanɗe aadee e nder leydi Kodduwaar.[5]

Doudou Diène wonii hooreejo goomu toppitiingu ko feewti e Burundi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe gila lewru feebariyee 2018.