Jump to content

Ede North

Iwde to Wikipedia

Ede North woni nokkuure laamu nder lesdi Osun, lesdi Naajeeriya. Joɗnde mayre ko Abere.

Wertallo mayri ko 111 km2, e binnditagol 2006 ngol ko 83 831 neɗɗo.

Kod posto nokku oo ko 232.[1]

To Ede, dumunna yooro ina muusi, ina waɗi duule seeɗa, ina wuli hitaande kala. Wakkati ɓuuɓɗo ina tooña, ina ɓuuɓna. Hakindo nguleeki hitaande ina tolnoo e 66 haa 94 degere, ina famɗi ɗo ustata les 60 walla ɓeydoo dow 99.[2][3]

Ede North's Temperature Hot

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Hakkunde 22 lewru Yarkomaa e 3 lewru Abriil, woni njuuteendi dumunna nguleeki, nguleeki ɓurtuki ñalnde kala ina tolnoo e 91°F. To Ede, lewru marse ko lewru ɓurndu welde e hitaande, tawi nguleeki mum ina tolnoo e 93°F, nguleeki mum ina tolnoo e 73°F.[2][4]

Ede North's Cool Temperature

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Duuɓi cooyɗi ɗii ina njokka lebbi 3,8, tuggi 15 lewru nduu haa 7 lewru nduu, tawi nguleeki mum ina tolnoo e 85°F ñalnde kala. Lewru ɓurndu yooɗde e hitaande e nder Ede ko lewru ut, nguleeki mum ina tolnoo e 70°F, nguleeki mum ina tolnoo e 82°F.[5][6][7]

Duule Ede Fuɗnaange

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

To Ede, teemedere e nder teemedere (100) asamaan mo duule ndarni ina heɓa mbayliigu mawngu e nder yontere.[8]

Feccere ɓurnde laaɓtude e hitaande ndee to Ede fuɗɗotoo ko hedde 18 noowammbar, ina jokka lebbi 2,9, ina joofna hedde 13 feebariyee.[9]

Desammbar ko lewru ɓurndu laaɓtude e hitaande e nder Ede, asamaan ina heddii laaɓɗo, ko ɓuri laaɓtude, walla feccere e duule 51% e sahaaji e nder ordinateer.[10]

Puɗɗagol ko hedde 13 feebariyee e duumaade lebbi 9,1, dumunna ɓurɗo duule e hitaande ndee joofata ko hedde 18 noowammbar.[11]

Lewru abriil ko lewru ɓurndu duule e nder hitaande e nder Ede, asamaan ina waɗi duule walla ko ɓuri heewde e duule 85% e sahaaji e nder ordinateer.[12][13]

Toɓo Ede Fuɗnaange

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ñalawma mo ko famɗi fof 0,04 inch toɓo ndiyam walla ko nanndi e ndiyam, ina hiisee wonde ko ɓuuɓɗo. To Ede, ko waawi wonde fof ñalɗi toɓo ina wayloo no feewi e nder hitaande ndee kala.[2]

Tuggi 9 abriil haa 26 oktoobar (njuuteendi dumunna ɓurɗo toowde), ina waɗi ko ɓuri 43% e ñalawma kala toɓo. To Ede, lewru settaambar ina jogii balɗe 24,9 e nder balɗe 24,9 ko famɗi fof 0,04 inch toɓo, ɗum noon ko lewru ɓurndu heewde balɗe.[4][3]

Tuggi 26 oktoobar haa 9 abriil walla lebbi 5,5 ko dumunna yooro. E nder balɗe 1,3 e ko famɗi fof 0,04 inch toɓo, lewru Desammbar ko lewru ɓurndu famɗude balɗe ɓuuɓɗe e nder Ede.[1][4]

En ndartinii ñalɗi toɓo ɗii, ɗi toɓo tan mbaɗata, ɗi nees tan mbaɗata, e ɗi kawri ɗiin ɗiɗi. [4][5]E nder balɗe 24,9, lewru Seeɗto ko lewru e nder Ede ɓurndu heewde balɗe toɓo. E fawaade e ngool senngo, toɓo tan ina jogii 84% e ñalnde 12 suwee, ko ɗum woni sifaa toɓo ɓurɗo heewde e nder hitaande ndee kala.[4]