Jump to content

Elisabet Adekogbe

Iwde to Wikipedia
Elisabet Adekogbe
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InditirdeElisabeth Adekogbe Taƴto
InndeElizabeth Taƴto
Innde ɓesnguAdekogbe Taƴto
Ɗuubi daygo1919 Taƴto
ƊofordeIbadaan Taƴto
Date of death1968 Taƴto
Place of deathIbadaan Taƴto
Dee/goriiwoAdekogbe Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Nigerian Pidgin Taƴto
Writing languageInngilisjo Taƴto
Sana'ajiactivist, ngaɗoowo siyaasaje, civil service Taƴto
Position heldtraditional leader or chief Taƴto
Janngi toYaba College of Technology, St Agnes Catholic High School Taƴto
Honorific prefixtraditional leader or chief Taƴto
Member of political partyAction Group Taƴto
LenyolYimɓe Yarbanko'en Taƴto
Hair colorblack hair Taƴto
Eye colorbrown Taƴto
Personal pronounL484 Taƴto

Mawɗo Elizabeth Adekogbe (1919 – 1968)[1][2] ko ngenndiijo Naajeeriya, siyaasaajo, hooreejo hakkeeji rewɓe e ardiiɓe aadaaji. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe leydi Naajeeriya, jooɗiinde to Ibadan. E hitaande 1954, diɗɗal ngal wayliti innde mum, wonti Kawtal Rewɓe Naajeeriya, ngal e hitaande 1959 hawri e Kawtal Rewɓe ngam sosde Kawtal Ngenndiwal Rewɓe, fedde ɓurnde tiiɗde e fedde rewɓe ardiinde e nder Naajeeriya.a.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Adekogbe jibinaa ko e galle laamɗo Ajaloorun, laamɗo Ijebu-Ife, to fombina-fuɗnaange leydi Naajeeriya e hitaande 1919. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik St Agnes e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Yaba. Ɓooytaani o naati e golle laamu, o ummii o wonti balloowo ƴeewtotooɗo cogguuli e nder wolde adunaare ɗimmere.

Golle politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Mouvement des femmes sosaa ko to Ibadan e hitaande 1952. Faandaare fedde nde ko suɓngooji winndereeji, naatgol rewɓe e nder dipiteeji laamuuji ngenndiiji, toɗɗagol terɗe e nder suudu sarɗiiji hirnaange, winnditaade sukaaɓe rewɓe ɓurɓe heewde e duɗe hakkundeeje, ustude njuɓɓudi aadaaji Lebannaaɓe e dow jommbaajo debbo won heen sahaaji ina kawri e Action Group.Kono tan, politikaaji e lanndaaji seeɗa walla zero ina mbaɗa kanndidaaji rewɓe e wooteeji fedde nde e nder yonta hee, hay so tawii noon rewɓe ina njoginoo darnde mawnde e wooteeji e oon sahaa. Pelle rewɓe ɗee ɓuri waawde huutoreede ko ngam dañde woote..

E hitaande 1953 batu rewɓe noddaa to Abeokuta . Koolol ngol waɗi ko denndaangal pelle rewɓe mawɗe e nder leydi ndii. Ardiiɗo kawtal ngal, Funmilayo Ransome-Kuti, mo ɗon mari haaje hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya e Kameruun (NCNC), inniri kawtal ngal Fedde Rewɓe Naajeeriya . Kono hare yiɗdeeji waɗii hakkunde rewɓe ɗiɗo tedduɓe e batu nguu : Adekogbe e Kuti. Adekogbe majjii, o yalti mooɓondiral ngal. Caggal ɗuum, o wallitii nanondiral e fedde rewɓe wiyeteende Action Groupe.

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ko o mawɗo leñol Yoruba ngol o jeyaa, o joginoo tiitoonde Iyalaje Ikija.

Jom suudu makko, hono LAG Adekogbe, ko golloowo laamu wonnoo .

O sankii ko to Ibadan e hitaande 1968..[3]

  1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named Maitron
  2. Orimoloye, S. A. (1977). Biographia Nigeriana: a biographical dictionary of eminent Nigerians. G. K. Hall. p. 287. ISBN 9780816180493.
  3. Awosika, Tomisin (2022-05-12). "Elizabeth Adekogbe and the Women's Movement of Nigeria". The Republic (in Engeleere). Retrieved 2023-02-21.