Elisabet Blackwell
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi, United Kingdom of Great Britain and Ireland |
| Inditirde | Elizabeth Blackwell |
| Innde | Elizabeth |
| Innde ɓesngu | Blackwell |
| Ɗuubi daygo | 3 Colte 1821 |
| Ɗoforde | Bristol |
| Date of death | 31 Duujal 1910 |
| Place of death | Hastings |
| Place of burial | Kilmun |
| Father | Samuel Blackwell |
| Mother | Hannah Blackwell |
| Sibling | Emily Blackwell, Henry Browne Blackwell, Anna Blackwell |
| Family | Blackwell family |
| Wolde | Inngilisjo |
| Field of work | essay |
| Janngi to | Bedford College, Geneva Medical College, State University of New York Upstate Medical University |
| Award received | National Women's Hall of Fame, Ohio Women's Hall of Fame |

Elizabet Bilekwel (3 feebariyee 1821). 31 mee 1910) ko cafroowo Engele-Ameriknaajo, teskini ko debbo gadano heɓde dipolomaaji safaara to Amerik, kadi debbo gadano winnditaade e binnditagol safaara to Diiso safaara kuuɓtodinngo wonande Dental Dowlaaji Amerik. Blackwell waɗii darnde mawnde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder leydi Angalteer fof, ko o baawɗo moƴƴinde renndo, kadi ko o baawɗo ƴellitde jaŋde rewɓe e safaara . Darnde makko ina heddii e mawnineede e njeenaari Elizabeth Blackwell, rokketeendi hitaande kala debbo baɗɗo darnde tiiɗnde e ɓamtaare rewɓe e safaara. [1]
Blackwell yiɗaano e fuɗɗoode golle safaara. O wonti jannginoowo duɗal ngam wallitde ɓesngu makko. Ngolɗoo gollal yiytaa ko no fotiri e rewɓe e kitaale 1800 ; kono ɓooyaani o tawi ɗum ina fotaani e makko. Nafoore Blackwell e safaara fuɗɗii ko caggal nde sehil mum gooto rafi, o teskiima wonde, so tawiino safroowo debbo ina toppitinoo mo, ina gasa tawa o tampinaaka no feewi. [1] Blackwell fuɗɗii ɗaɓɓude e duɗe cafrirɗe, ɗoon e ɗoon o fuɗɗii muñde fenaande wonnde e jikkuuji makko, nde jogori jogaade e nder nguurndam makko fof. O saliima e kala duɗal safaara ngal o ɗaɓɓi, so wonaa duɗal safaara Geneva to New York, ɗo almudɓe worɓe ɓee cuɓii ngam jaɓde Blackwell, hay so tawii noon ko jokkere enɗam. Nii woni, e hitaande 1847, Blackwell wonti debbo gadano janngude duɗal safaara to Amerik. [1] E hitaande 1871, duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara Geneve fusi, ngal artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Syracuse haa hitaande 1950 nde ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara SUNY Upstate, ngal limti Elizabeth Blackwell e nder almudɓe maggal.
Teskorde Blackwell adannde e ñawu tifoyid, yaltunde e hitaande 1849 e nder jaaynde Buffalo Medical Journal e Monthly Review, ko juuti caggal nde o heɓi bak makko, ko winndannde safaara adannde yaltunde e almuudo debbo ummoriiɗo Amerik. Nde hollitii yurmeende e teskuyaaji tiiɗɗi e caɗeele aadee, kam e darnde tiiɗnde ngam nuunɗal faggudu e renndo . [2] Ngolɗoo yi’annde renndo safrooɓe yiyri ɗum ko debbo. [2]
Blackwell sosi suudu safrirdu New York ngam rewɓe e sukaaɓe e miñi mum debbo biyeteeɗo Emily Blackwell e hitaande 1857, o fuɗɗii waɗde jeewte e heɗtiiɓe rewɓe ko fayti e nafoore jannginde sukaaɓe rewɓe . O waɗii darnde mawnde e nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik e yuɓɓinde infirmiyee en, e Infirmary ƴetti porogaraam duɗal safaara wonande rewɓe, rokki golle maantiniiɗe e ñawɓe (jaŋde safaara). Nde o arti leydi Angalteer, o walli sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to London e hitaande 1874.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Elizabeth jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 1821, to wuro wiyeteengo Bristol, to Angalteer, to Samuel Blackwell, jom suudu suukara, e debbo mum Hanna (Lane) Blackwell. O dañii miñiraaɓe ɗiɗo mawɓe, Anna e Marian, e miñiraaɓe jeegom tokosɓe : Samuel (dewbo Antoinette Brown ), Henry (dewbo Lucy Stone ), Emily (debbo ɗiɗaɓo to Amerik heɓde seedantaagal safaara), Sarah Ellen (winndiyanke), John e George. O joginoo kadi taaniraaɓe nayo rewɓe : Barbara, Ann, Lucy e Mary, kamɓe ne ɓe ngondi e maɓɓe. [3]
E hitaande 1832, galle Blackwell ummii Bristol, to Angalteer, fayti New York, sibu Samuel Blackwell majjii e yiite, ko ɓuri heewde e mum en ko njulaagu suukara. To New York, baaba mum Elizabeth wonti golloowo e golle mumtugol . Ko ɗum waɗi jeewte maɓɓe kikiiɗe ɗee ina keewi taartude geɗe bayɗe no hakkeeji rewɓe, maccungaagu, e golle sukaaɓe . Ɗee jeewte ɓutte ina kollita jikkuuji Hanna e Samuwel e nehdi sukaaɓe. Yeru, wonaa fiyde sukaaɓe ɓee sabu jikkuuji bonɗi, Barbara Blackwell winnditii bonanndeeji maɓɓe e deftere ɓaleere. So bonanndeeji ɗii mooftii, sukaaɓe ɓee ndartinee e suudu toowndu nduu e nder waktuuji ñaamde. Samuel Blackwell noon ko noon kadi wonnoo neɗɗo jom hakkille e jaŋde sukaaɓe mum. Samuel Blackwell ko dental, omo jogii batte keewɗe e jaŋde diine e jaŋde sukaaɓe makko. O sikki ko kala cukalel, haa arti noon e sukaaɓe rewɓe, ina foti rokkeede fartaŋŋe ƴellitde doole mum en e dokke mum en ɗe ngalaa keerol. Ndee ɗoo yi’annde ina famɗi e oon sahaa, sibu ko ɓuri heewde e yimɓe ina cikkatnoo wonde nokku debbo oo ko e nder galle walla e nder duɗal. Blackwell alaa tan guwerneer, kono ko jannginooɓe keeriiɓe ngam ɓeydude ƴellitaare hakkille makko. Ko ɗum waɗi, o ɓuri woɗɗude renndo e yimɓe fof so wonaa ɓesngu makko nde o mawni ndee.
Ɓesngu nguu ummii ko Cincinnati, Ohio duuɓi seeɗa caggal ɗuum. Nde Blackwell heɓi duuɓi 17, baaba mum maayi, galle oo acci kaalis seeɗa.
Mawnugol aranol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ngonka kaalis Blackwells ina metti. E nder haajuuji kaalis, miñiraaɓe rewɓe Anna, Marian e Elizabeth puɗɗii duɗal, wiyeteengal The Cincinnati Academy Engele e Farayse ngam sukaaɓe rewɓe , ngal jannginta ko ɓuri heewde e fannuuji, so wonaa fof, e ngal yoɓetee njoɓdi jaŋde e suudu e ñaamde. Duɗal ngal wonaani kesam-hesaagu e laabi jaŋde mum, kono ngal rokkii banndiraaɓe rewɓe Blackwell en ngalu. Blackwell ina famɗi ɗo o gollotoo e abolitionism makko e nder ɗii duuɓi, ina gasa tawa ko sabu golle makko e dogginde akademi oo.
E lewru Duujal 1838, Blackwell naati e diine Episkopaal, ina gasa tawa ko sabu doole miñiiko debbo biyeteeɗo Anna, o wonti tergal tiiɗngal e nder Egliis Episkopaal St. Kono, gargol William Henri Channing e hitaande 1839 to Cincinnati wayli miijo makko. Channing, jaagorde Unitarian en jom doole en, hollitii miijooji ɓurɗi teeŋtude e Blackwell, puɗɗinooɗo yahde Eklesiya Unitariyankeejo . Ko ɗum waɗi, ƴaañgal renndo Cincinnati, ko ɗum waɗi akademi oo majjii almudɓe heewɓe, o woppitaa e hitaande 1842. Blackwell fuɗɗii jannginde almudɓe keeriiɓe.
Gargol Channing hesɗitinii nafoore Blackwell e jaŋde e peewnugol. O golliima e ɓamtaare hakkille : janngude naalankaagal, tawtoreede batuuji ceertuɗi, winndude daartol juutngol e tawtoreede golle diineeji ceertuɗi e nder diineeji keewɗi ( Quaker, Millerite, Jewish ). E fuɗɗoode kitaale 1840, o fuɗɗii artirde miijooji jowitiiɗi e hakkeeji rewɓe e nder defte makko e ɓataakeeji makko, o tawtoraama kampaañ politik Harrison e hitaande 1840 .
E hitaande 1844, e ballal miñiiko debbo biyeteeɗo Anna, Blackwell heɓi golle janngingol, yoɓata 1 000 dolaar (~ 34,554 dolaar e 2025 ) hitaande kala to Henderson, Kentucky . Hay so o weltiima e kalaas makko, o tawi hoɗorde e galle duɗal ina ŋakki. Ko ɓuri mettude e makko ko wonde ko ngol woni go’o ko o hawrata e goongaaji maccungaagu. “No yimɓe ɓee ngoniri e am nii, miijo nuunɗal ina mettini heen no feewi; e joofnirde manndaa gadano e jokkondiral am, mi woppii golle ɗee.” [1] O arti Cincinnati feccere hitaande caggal ɗuum. [2]