Elizabeth Abimbola Awoliyi
Chief Elizabeth Abimbola Awoliyi, MBE, OFR (to nyaama Akerele, 1910–14 Septemba 1971) woni ɗiyam adii likita hoore rewɓe e Naajiriya. O woni kadi ɗiyam adii West Africa mo jogii lesens ngal Royal Surgeon e Dublin. E 1938, Elizabeth Awoliyi wonti debbo ɗiɗaɓo Afrik hirnaange keɓɗo seedantaagal wonde cafroowo jannguɗo safaara ortodoks caggal Agnes Yewande Savage mo heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara e hitaande 1929. O wonii hooreejo ɗiɗaɓo fedde ngenndiire renndooji rewɓe e nder leydi Nijeer gila e hitaande196 [1]
Ngendam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Elizabeth Abimbola Awoliyi jibinaa ko e hitaande 1910, to Lagos, bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, e nder galle Aguda -iwdi mum, jibnaaɓe mum ko David Evaristo e Rufina Akerele. Yimɓe Aguda ko iwdi Afro-Beresiilnaaɓe e Afro-Kubaanaaɓe rimɗinɓe, ɓe puɗɗii artude e leydi Nijeer gila hitaande 1830 haa jooni. O fuɗɗii jaŋde makko leslesre ko to duɗal katolik St. Mary, Lagos, ɗo o yahri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen’s College, Lagos . Elisabeth Abimbola Awoliyi heɓi dipoloma mum ko faati e safaara e hitaande 1938 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity to Dublin, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cafreys. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dublin e teddungal gadanal, ina heen medal to bannge safaara e seedantaagal to bannge Anatomi . Ko kanko woni debbo Afrik hirnaange gadano heɓde seedantaagal liisee to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Irlande, to Dublin. [2] O woniino tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe (Royaume-Uni) e duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe jibinannde e rewɓe e Dipolomaat to duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe sukaaɓe e cellal sukaaɓe . [2] [3]
Awoliyi warti lesdi Naajeeriya, o warti doktoor rewɓe e hukuumaaji pamari haa suudu nyawndiigu Massey Street Lagos. Caggal ɗuum o wonti mawɗo konsulteer e gardiiɗo safaara e nder oon opitaal, o woni e oon ɗoon darnde sakkitiinde tuggi 1960 haa 1969. E hitaande 1962, o toɗɗaa ko doktoor mawɗo keeriiɗo to bannge cellal rewɓe e jibinannde to Ministeer Cellal Fedde Ngenndiije Dentuɗe . [3]
Won e njeenaaje makko ko tergal ɓurngal moƴƴude e nder laamu Biritaan (MBE), Iya Abiye mo Lagos, Iyalaje mo Laamu Oyo, e Teddungal ngenndiwal Naajeeriya – Ofiisaajo e nder fedde laamu (OFR) .
Deftere wiyeteende Retour à la vie, nde ɓiyiiko Tunji Awoliyi winndi, ko kanko tan o winndi.
Awoliyi nasti bana "Jaagorɗo Naajeeriya mo Teeminannde 20ɓiire" nder deftere Jaambaaro Naajeeriya e Jaambaaro: e kuuje feere nder jangirde ɓiyleydaagu, nde Godwin Chukwuemeka Ezeh winndi.
Ospitaal ciftorgol Dr. Abimbola Awoliyi woni ko e duunde Lagos, Lagos, Naajeeriya.
Awoliyi ina joginoo ngesa 27 ektaar to Agege, Lagos, o wonti gardiiɗo njulaagu safaara to Lagos.
NCWS
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Awoliyi woni hooreejo arandeejo fedde Lagos nde fedde ngenndiire rewɓe (NCWS) e tergal goomu ngenndiwal fedde nde [1] kadi o wallitii e politikaaji maɓɓe e golle maɓɓe. O yewtidi ngam dokkal hukuumaaji rento lesdi ndin woni haa Tafawa Balewa Square nden o laati ardiiɗo hukuumaaji pamari ɗi hukuumaaji pamari ɗi ɓaawo man laati hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya. [1] O lomtii Kofo Ademola e gardagol ɗiɗaɓol NCWS e hitaande 1964.
Ardorde e moƴƴere
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Iwdi:
- Ko kanko woni hooreejo gadano fedde rewɓe Parroisse Holy Cross to jumaa Holy Cross to Lagos
- Konseye laamu galle sukaaɓe ɓe ngalaa yumma
- Fedde rewɓe njulaagu e karallaagal (hooreejo)
- Fedde toppitiinde sukaaɓe (Hooreejo)
- Lagos Koloni Croix-Rouge
- Konngol ngenndiwal renndooji rewɓe (Kañum ne wonti hooreejo gadano fedde Lagos)
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Elizabeth Abimbola Awoliyi resndi ɗum ko cafroowo gooto, Doktoor SO Awoliyi, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo; ɓiɗɗo gorko e ɓiɗɗo debbo. Jom suudu makko maayi ko e hitaande 1965. Doktoor Elizabeth Abimbola Awoliyi maayi ko ñalnde 14 suwee 1971 tawi omo yahra e duuɓi 61. [3]
Njeenaaje e teddungal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Tergal e fedde laamu Biritaan (MBE)
- Iya Abiye mo Lagos
- Iyalaje mo Oyo
- Teddungal ngenndi Naajeeriya – Ofiisaajo mo lesdi Naajeeriya (OFR)
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Waktuuji rewɓe e nder ganndal
- Rewɓe e nder safaara