Elizabeth Adekogbe
Ibadan e hitaande 1952. Faandaare fedde ndee ko suɓngooji winndereeji, naatgol rewɓe e dipiteeji laamu leydi ndii, toɗɗagol terɗe e nder suudu sarɗiiji hirnaange, winnditaade sukaaɓe rewɓe ɓurɓe heewde e duɗe hakkundeeje, ustude coggu jommbaajo debbo e jogaade doole e dow njulaagu Siri e Liban. Yuɓɓo ngoo ina wondi e sahaaji e fedde Action Group. Kono tan, ko seeɗa walla hay gooto e politikaaji e lanndaaji mbaɗi kanndidaaji rewɓe e wooteeji fedde ndee e nder yonta hee, hay so tawii noon rewɓe ina njoginoo darnde mawnde e wooteeji ɗii e oon sahaa. Pelle rewɓe ɗee ɓuri waawde huutoreede ko ngam dañde woote.
E hitaande 1953 batu rewɓe noddaa to Abeokuta. Koolol ngol waɗii denndaangal pelle rewɓe mawɗe e nder leydi ndii. Ardiiɗo kawtal ngal, Funmilayo Ransome-Kuti, mo ɗon mari haaje hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya e Kamerun (NCNC), inniri kawtal ngal Fedde Rewɓe Naajeeriya. Kono hare yiɗdeeji waɗii hakkunde rewɓe ɗiɗo tedduɓe e batu nguu : Adekogbe e Kuti. Adekogbe majjii, o yalti mooɓondiral ngal. Caggal ɗuum, o wallitii nanondiral e fedde rewɓe wiyeteende Action Groupe.
Nguurndam neɗɗo Ko o mawɗo leñol Yoruba ngol o jeyaa, o joginoo tiitoonde Iyalaje Ikija.
Jom suudu makko biyeteeɗo L. A. G. Adekogbe ko golloowo laamu wonnoo.
O maayi ko to Ibadan e hitaande 1968.
Tuugnorgal