Emil Berlin
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Kingdom of Hanover, Dowlaaji Dentuɗi |
| Sooma | Emile Berliner |
| Innde | Emil |
| Innde ɓesngu | Berliner |
| Name | Emile Berliner |
| Ɗuubi daygo | 20 Duujal 1851 |
| Ɗoforde | Hanover |
| Date of death | 3 Juko 1929 |
| Place of death | Washington, D.C. |
| Manner of death | natural causes |
| Cause of death | myocardial infarction |
| Place of burial | Rock Creek Cemetery |
| Sibling | Joseph Berliner, Jacob Berliner, Manfred Berliner |
| Marude | Henry Berliner, Herbert Samuel Berliner |
| Relative | Cora Berliner, Hans Berliner |
| Wolde | Almankoore, Inngilisjo |
| Janngi to | Cooper Union |
| Residence | Hanover, Dowlaaji Dentuɗi |
| Significant event | emigration |
| Award received | Grammy Trustees Award, Elliott Cresson Medal, National Inventors Hall of Fame, Franklin Medal, John Scott Award |
Emile Berliner (jibinaa ko Emil Berliner ; 20 mee 1851 – 3 ut 1929) ko jiiloowo e njulaagu Almaañnaajo-Ameriknaajo, ciftinɗo disko ɓutte taƴaaɗo bannge, anndiraango kadi "diskooji gramofon", kuutorteeɗi e gramofon . O sosi Sosiyetee Gramofon Amerik e hitaande 1894.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Berliner jibinaa ko to Hanover, to leydi Almaañ, e hitaande 1851 e nder galle njulaagu yahuud en. O timmini jaŋde ngam wonde njulaagu, hono no aadaaji galle nii. Nde wonnoo ko yiɗde makko tigi rigi ko invention, o golliima e konte ngam dañde ko nguurdi. Ngam waasde winnditaade e wolde Farayse e Prusse, Berliner egginii to leyɗeele dentuɗe Amerik e hitaande 1870 e sehil baaba mum, e nder boowal mum o gollotoo to Washington, DC O ummiima New York, o wuuri ko e golle juutɗe ko wayi no laawol kaayitaaji e night Coopers o janngi bottaari Unions . [1]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o woni e golle e nder galle laamorɗo, Berliner fuɗɗii yiɗde karallaagal kesal (audio ) telefoŋ e fonogaraaf . O sosi telefoŋ moƴƴo, gooto e sifaaji mikroo gadani . Sosiyetee telefoŋ biyeteeɗo Bell heɓi patent oo (ƴeew The Telephone Cases ), kono Thomas Edison luulndii ɗum, e nder hare juutnde e nder sariya. Ñalnde 27 feebariyee 1901, Ñaawirde Toownde Amerik wiyi wonde patent Berliner ina fotnoo wonde, rokka Edison hakkeeji timmuɗi e peewnugol ngol. « Edison adii Berliner e jokkondire konngol », ñaawirde ndee winndata. "Kuutoragol karbon e nder neldoowo ko, ko ɓuri luural, ko Edison sosi".
Berliner ummiima Boston e hitaande 1877, o wonti ɓiyleydi Amerik duuɓi nay caggal ɗuum. O golliima e Bell Telephone haa hitaande 1883, nde o arti Washington, o sosi hoore makko e wiɗtiyanke keeriiɗo.
Gramofon
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1890, jom lisaas gooto to Berlin to Almaañ ina feewna Gramophone pijirlooji e diskiiji kaɓirɗe tiiɗɗe 5 inch (ko nanndi e diskiiji mawɗi zinc etched), kono nde tawnoo patenuuji Amerik teeŋtuɗi ina njokki haa jooni, ɗi njeeyaama tan ko e Orop. Berliner yiɗnoo ko Gramophone mum ɓuri wonde ko fijirde tan, e hitaande 1894 o waggini fedde njulaagu ngam waɗde heen 25 000 dolaar, o fuɗɗorii heen Sosiyetee Gramophone Amerik .
Moto rotary e elikopteeruuji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Berliner kadi waɗii moteri cirƴam e mbaydi elikopteer gadano . E wiyde ciimtol ñalnde 1 sulyee 1909, yaltungol e jaaynde wiyeteende The New York Times, elikopteer mo Berliner e J. Newton Williams mo Derby, Konnektikut, mahi, waɗi Williams « gila e leydi laabi tati » to laboratuwaar Berliner to leegal Brightwood to Wasinton
Hakkunde 1907 e 1926, Berliner golliima e karallaagal ngam diwde dow, ina heen moteri cirƴam ɓuuɓɗam. Berliner heɓi mooftirɗi otooji e sosiyetee Adams to Dubuque, Iowa, mo mootaaji mum Adams-Farwell kuutortoo mooftirɗi silindirɗi tati walla joy ɗi Fay Oliver Farwell (1859-1935) feewni e nder galle mum. Berliner, balloowo mum RS Moore, e Farwell peewnii mooftirgel 36 hp ngam huutoraade e elikopteeruuji, ko huunde hesere e mooftirgel ɓurngel teeŋtude e nder laylaytol huutortenoongol e oon sahaa.
E hitaande 1909, Berliner sosi sosiyetee biyeteeɗo Gyro Motor to Wasinton, ardiiɓe sosiyetee oo ina njeyaa heen Berliner, hooreejo ; Moore, diisneteeɗo e injenieer ; e Joseph Sanders (1877-1944), jiiloowo, injenieer, e peewnoowo. Gardiiɗo sosiyetee oo ko Spencer Heath (1876–1963), injenieer mekanik jokkondirɗo e Sosiyetee Ameriknaajo peewnugol Propeller, peewnoowo mekanismeeji e geɗe jowitiiɗe e weeyo to Baltimore . E hitaande 1910, Berliner ina jarriboo huutoraade rotor wutte gonɗo e dow wertallo ngam haɓaade torkooru e dow diisnondiral makko rotor gooto mawɗo, ko ɗum woni mbaydi ndi addani elikopteeruuji kuutorteeɗi e kitaale 1940. [1] Mahdi kuutorteendi ngam ɗeen golle ina woodi e 774 laawol Girard NW, Wasinton, ɗo fasaad mum mawɗo woni e laawol Fairmont-Girard. [2] Ñalnde 16 lewru juko hitaande 1922, Berliner e ɓiyiiko biyeteeɗo Henry, kollitii elikopteer ngam Biro Aeronautik Amerik . [3]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Concerning Emile Berliner, The Jew TO BE a Jew may mean one of several identities. For example, the Jew, Emile Berliner, the late inventor, called himself agnostic." B'nai B'rith, The National Jewish monthly: Volume 43; Volume 43.