Jump to content

Emili ko Balch

Iwde to Wikipedia
Emili ko Balch
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeEmily, Greene Taƴto
Innde ɓesnguBalch Taƴto
Ɗuubi daygo8 Siilo 1867 Taƴto
ƊofordeJamaica Plain Taƴto
Date of death9 Siilo 1961 Taƴto
Place of deathCambridge Taƴto
Place of burialForest Hills Cemetery Taƴto
FatherFrancis Vergnies Balch Taƴto
SiblingFrancis N. Balch Taƴto
Dee/goriiwono value Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Field of workeconomics Taƴto
EmployerWellesley College Taƴto
Janngi toBryn Mawr College, UChicago, Wellesley College Taƴto
Movementpacifism Taƴto
Memba enWomen's International League for Peace and Freedom Taƴto
Award receivedNobel Peace Prize Taƴto
Nominated forNobel Peace Prize Taƴto
Interested ineconomics Taƴto

Emily Greene Balch (8 lewru Yarkomaa 1867 – 9 lewru Yarkomaa 1961) ko ganndo faggudu Ameriknaajo, ganndo renndo, ganndo jam . Balch hawritii e golle jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e nafoore juutnde e geɗe renndo ko wayi no baasal, golle sukaaɓe, e immigration, kam e golle koɗki ngam ɓamtude immigration miskineeɓe e ustude bonanndeeji sukaaɓe.

O naati e dille jam e fuɗɗoode wolde adunaare adannde e hitaande 1914, o fuɗɗii gollodaade e Jane Addams mo Chicago. O wonti hooreejo hakkundeejo fedde rewɓe hakkunde leyɗeele ngam jam e ndimaagu (WILPF) jooɗiinde to Siwis, nde o heɓi njeenaari Nobel jam e hitaande 1946, o renndini njeenaari ndii e John Mott .

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Balch jibinaa ko e galle Yankee en mawɓe to Jamayka Plain, to Massachusetts (caggal ɗuum ko hoɗorde Boston), ɓiy debbo Francis V. e Ellen (jibinaa ko Noyes) Balch. Baaba makko ko awokaa keɓtinaaɗo, sahaa gooto ko binndoowo senaateer Amerik biyeteeɗo Charles Sumner . O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e hitaande 1889 caggal nde o janngi no feewi e nder defte kiiɗɗe e ɗemɗe e o tiiɗnii e faggudu. O waɗii golle dipolomaaji to Pari, o yaltini wiɗto makko e hitaande 1893, hono « Ballal renndo miskineeɓe to Farayse » (1893). O waɗi golle galle koɗki to Boston hade makko fellitaade golle jaŋde.

Ndeen o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Berlin .

Balch fuɗɗii jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley ko e hitaande 1896. O woni ko e ƴellitde immigration, ñaamde, e darnde faggudu rewɓe. E hitaande 1913, o toɗɗaa yo o won porfeseer faggudu to Wellesley, caggal nde ganndo faggudu politik biyeteeɗo Katharine Coman, sosnooɗo departemaa oo, woppi golle. E oon hitaande kadi, Balch ƴettitaa e jappeere mum, gila e jappeere laamu, wonti jaagorgal ko fayti e faggudu politik e ganndal politik e renndo.

Balch golliima e goomuuji dowlaaji keewɗi, ko wayi no goomuuji gadani jowitiiɗi e njoɓdi ɓurndi famɗude wonande rewɓe. O woniino hooreejo fedde wiyeteende Ligue des syndicaux des femmes, ballitoore rewɓe jeyaaɓe e senndikaaji gollotooɓe. O yaltinii wiɗto sosiyoloji mawngo e hitaande 1910.

O woniino pacifist ɓooyɗo, kadi o tawtoraama Goomu hakkunde leyɗeele jowitiingu e jokkondire hakkunde leyɗeele (Goomu hakkunde leyɗeele) mo Henry Ford, fedde toppitiinde ko fayti e jokkondire hakkunde leyɗeele . Nde leyɗeele dentuɗe Amerik naati e wolde ndee, o wonti daraniiɗo politik luulndiiɗo konu e nder sariyaaji espionage, e wallitde ndimaagu siwil e yimɓe ɓe ngonaa laamuyankooɓe. O gollodiima e Jane Addams e nder lannda jam debbo e pelle keewɗe goɗɗe. [1]

E nder ɓataake mo o winndi hooreejo leydi Wellesley, o winndi yo en njokku "laabi Iisaa." Miijooji makko ruuhuyankooji ko wonde faggudu Amerik "ina woɗɗi yahdude e doosɗe Iisaa ɗe min mbiyata ɗee." Koolaaɗo kuuɓal Wellesley joofni golle mum e hitaande 1919. Balch wonnoo ko gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Nation, jaaynde anndaande e miijooji politik.

Balch wayliima gila e Unitarianism fayde e Quakerism e hitaande 1921. O wiyi, "Diine ina wayi no gooto e geɗe ɓurɗe welde e nguurndam, gooto e fannuuji ɓurɗi muusde, ɓurɗi alɗude e ɓuuɓde e miijo aadee e miijooji... humpito diine e miijo ina haani kadi annoore ñalawma e naange goɗɗo ina waawi yiyeede toon e sehil goɗɗo." seeɗa... Dewal Quaker e ɓurngal moƴƴude ina wayi no ina rokka mi fartaŋŋeeji ngam renndinde ɗum tawa alaa ko bonnata ɗum." [1]

  1. Confortini, Catia C. (2021), Rietzler, Katharina; Owens, Patricia (eds.), "Race, Gender, Empire, and War in the International Thought of Emily Greene Balch", Women's International Thought: A New History, Cambridge: Cambridge University Press, pp. 244–265, ISBN 978-1-108-49469-4, retrieved March 6, 2021