Emili ko Balch
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Innde | Emily, Greene |
| Innde ɓesngu | Balch |
| Ɗuubi daygo | 8 Siilo 1867 |
| Ɗoforde | Jamaica Plain |
| Date of death | 9 Siilo 1961 |
| Place of death | Cambridge |
| Place of burial | Forest Hills Cemetery |
| Father | Francis Vergnies Balch |
| Sibling | Francis N. Balch |
| Dee/goriiwo | no value |
| Wolde | Inngilisjo |
| Field of work | economics |
| Employer | Wellesley College |
| Janngi to | Bryn Mawr College, UChicago, Wellesley College |
| Movement | pacifism |
| Memba en | Women's International League for Peace and Freedom |
| Award received | Nobel Peace Prize |
| Nominated for | Nobel Peace Prize |
| Interested in | economics |
Emily Greene Balch (8 lewru Yarkomaa 1867 – 9 lewru Yarkomaa 1961) ko ganndo faggudu Ameriknaajo, ganndo renndo, ganndo jam . Balch hawritii e golle jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley e nafoore juutnde e geɗe renndo ko wayi no baasal, golle sukaaɓe, e immigration, kam e golle koɗki ngam ɓamtude immigration miskineeɓe e ustude bonanndeeji sukaaɓe.
O naati e dille jam e fuɗɗoode wolde adunaare adannde e hitaande 1914, o fuɗɗii gollodaade e Jane Addams mo Chicago. O wonti hooreejo hakkundeejo fedde rewɓe hakkunde leyɗeele ngam jam e ndimaagu (WILPF) jooɗiinde to Siwis, nde o heɓi njeenaari Nobel jam e hitaande 1946, o renndini njeenaari ndii e John Mott .
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Balch jibinaa ko e galle Yankee en mawɓe to Jamayka Plain, to Massachusetts (caggal ɗuum ko hoɗorde Boston), ɓiy debbo Francis V. e Ellen (jibinaa ko Noyes) Balch. Baaba makko ko awokaa keɓtinaaɗo, sahaa gooto ko binndoowo senaateer Amerik biyeteeɗo Charles Sumner . O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bryn Mawr e hitaande 1889 caggal nde o janngi no feewi e nder defte kiiɗɗe e ɗemɗe e o tiiɗnii e faggudu. O waɗii golle dipolomaaji to Pari, o yaltini wiɗto makko e hitaande 1893, hono « Ballal renndo miskineeɓe to Farayse » (1893). O waɗi golle galle koɗki to Boston hade makko fellitaade golle jaŋde.
Ndeen o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Berlin .
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Balch fuɗɗii jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley ko e hitaande 1896. O woni ko e ƴellitde immigration, ñaamde, e darnde faggudu rewɓe. E hitaande 1913, o toɗɗaa yo o won porfeseer faggudu to Wellesley, caggal nde ganndo faggudu politik biyeteeɗo Katharine Coman, sosnooɗo departemaa oo, woppi golle. E oon hitaande kadi, Balch ƴettitaa e jappeere mum, gila e jappeere laamu, wonti jaagorgal ko fayti e faggudu politik e ganndal politik e renndo.
Balch golliima e goomuuji dowlaaji keewɗi, ko wayi no goomuuji gadani jowitiiɗi e njoɓdi ɓurndi famɗude wonande rewɓe. O woniino hooreejo fedde wiyeteende Ligue des syndicaux des femmes, ballitoore rewɓe jeyaaɓe e senndikaaji gollotooɓe. O yaltinii wiɗto sosiyoloji mawngo e hitaande 1910.
O woniino pacifist ɓooyɗo, kadi o tawtoraama Goomu hakkunde leyɗeele jowitiingu e jokkondire hakkunde leyɗeele (Goomu hakkunde leyɗeele) mo Henry Ford, fedde toppitiinde ko fayti e jokkondire hakkunde leyɗeele . Nde leyɗeele dentuɗe Amerik naati e wolde ndee, o wonti daraniiɗo politik luulndiiɗo konu e nder sariyaaji espionage, e wallitde ndimaagu siwil e yimɓe ɓe ngonaa laamuyankooɓe. O gollodiima e Jane Addams e nder lannda jam debbo e pelle keewɗe goɗɗe. [1]
E nder ɓataake mo o winndi hooreejo leydi Wellesley, o winndi yo en njokku "laabi Iisaa." Miijooji makko ruuhuyankooji ko wonde faggudu Amerik "ina woɗɗi yahdude e doosɗe Iisaa ɗe min mbiyata ɗee." Koolaaɗo kuuɓal Wellesley joofni golle mum e hitaande 1919. Balch wonnoo ko gardiiɗo jaaynde wiyeteende The Nation, jaaynde anndaande e miijooji politik.
Balch wayliima gila e Unitarianism fayde e Quakerism e hitaande 1921. O wiyi, "Diine ina wayi no gooto e geɗe ɓurɗe welde e nguurndam, gooto e fannuuji ɓurɗi muusde, ɓurɗi alɗude e ɓuuɓde e miijo aadee e miijooji... humpito diine e miijo ina haani kadi annoore ñalawma e naange goɗɗo ina waawi yiyeede toon e sehil goɗɗo." seeɗa... Dewal Quaker e ɓurngal moƴƴude ina wayi no ina rokka mi fartaŋŋeeji ngam renndinde ɗum tawa alaa ko bonnata ɗum." [1]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Confortini, Catia C. (2021), Rietzler, Katharina; Owens, Patricia (eds.), "Race, Gender, Empire, and War in the International Thought of Emily Greene Balch", Women's International Thought: A New History, Cambridge: Cambridge University Press, pp. 244–265, ISBN 978-1-108-49469-4, retrieved March 6, 2021
