Jump to content

Emily Winifred Dickson

Iwde to Wikipedia
Emily Winifred Dickson
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
InndeEmily Taƴto
Innde ɓesnguDickson Taƴto
Ɗuubi daygo13 Morso 1866 Taƴto
ƊofordeDungannon Taƴto
Date of death19 Siilo 1944 Taƴto
Place of deathRenfrewshire Taƴto
FatherThomas Alexander Dickson Taƴto
MotherElizabeth McGeach Taƴto
SiblingJames Dickson Taƴto
MarudeElizabeth Jane Martin Taƴto
Sana'ajiphysician, gynecologist Taƴto

Emily Winifred Dickson (13 sulyee 1866 – 19 lewru mbooy 1944) ko doktoor Irlande, ko kanko woni debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Irlande. Ko kanko kadi woni debbo gadano e nder kala duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal to Angalteer e Irlannda.

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Dickson, jibinaa ko to Dungannon, e nder diiwaan Tyrone, ko ɓiɗɗo joyaɓo depitee Ulster, hono Thomas Aleksander Dickson. Yumma makko Elizabeth (nee McGeagh) ina wondi e rafi ko ɓuri heewde e cukaagu mum, safrooɓe ina keewi e nder galle hee. Dickson ina ñammina yumma mum fotde hitaande caggal balɗe mum jaŋde. Oon sahaa, e ballal ɓesngu, o felliti yiɗde wonde doktoor. O janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mrs Byers to Belfast, o ummii toon o fayi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harold House to Londres.[1][2][3][4][5]

Miñiiko James ko tergal lannda Liberal Ulster wonande diiwaan Dungannon tuggi 1880 haa 1885. Haa nde Mhairi Black suɓaa ko kanko wonnoo tergal ɓurngal famɗude e parlemaa. Dickson ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder sukaaɓe njeeɗiɗo; sukaaɓe worɓe tato (Jaak, John Makgee, Tomaas) e sukaaɓe rewɓe nayo (Saara Luwiis, Mariyam, Emili e Edit).

Dickson jaɓaaka yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity, to Dublin, sibu rewɓe njaɓaaka. E hitaande 1887, o jaɓaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Surgeons to Irlannda ngal fuɗɗii jaɓde rewɓe ngam wonde almudɓe. Ko kanko tan woni debbo janngoowo safaara e hitaande makko. O dañii timminde jaŋde makko nde tawnoo o jaɓaama tawtoreede denndaangal golle potɗe waɗeede e nder opitaal Sir Patrick Dun, e nder opitaal Rotunda Lying-in e nder opitaal ngenndiwal gite e noppi kam e nder opitaal Donnybrook e nder opitaal Richmond Lunatic Asylum.

Dickson heɓi lisaas mum e hitaande 1891, o heɓi Baccalauréat makko e safaara e hitaande 1893, ɗiɗaɓo o heɓi teddungal gadanal. E nder hitaande ndee tan, o suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko adii fof to Irlannda walla to Angalteer.

Ko e hitaande ndee tan Doktoor Elizabeth Bell heɓi seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirQueen’s to Belfast

Fuɗɗoode golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Caggal nde o heɓi bak makko, Dickson rokkaama bursi yah-ngartaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo leydi Irlande. O waɗii lebbi jeegom e golle to Vienne e Berlin. Kono to Berlin o hawri e caɗeele mawɗe ko fayti e jinnaaɓe makko, professeur gooto wiyi o foolii ngam heɓde darnde makko e kursu makko, Winifred ko innde gorko.

Dickson heɓi humpito mum e opitaal e nder duɗe keewɗe hakkunde 1889 e 1892 o janngi to opitaal St. Patrick Dun.

E hitaande 1894 Dickson udditi golle mum e nder galle baaba mum to Dublin nde o woni depitee e nder diiwaan gooto toon haa o yalti wuro ngo. Ndeen o ƴettii golle doktoor rewɓe e opitaal Richmond, Whitworth e Hardwick wondude e golle makko ɗe o ummini e nokku keso. O suɓaama kadi ngam wonde balloowo mawɗo to opitaal Coombe Lying-in tuggi 1895 haa 1898. E hitaande 1896, o timmini Doktoraa makko e safaara wondude e Master makko e Obstetrics – o heɓi kadi ɗiɗo fof e teddungal. Ndeen o suɓaama ngam wonde ƴeewtotooɗo e nder safaara jibinannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. Hay so tawii won gollodiiɓe makko ciftorii mo wonde ko kanko ɓuri waawde safroowo debbo e nder Dublin, he ease e almudɓe ɓee njiɗaa miijo debbo ƴeewndotooɗo ɓe e dow jibinannde e ɗaɓɓaande, kelle 14 siyno, hollitaama e Council of Royal College of Surgeons, kono ɗum heɓaani.

Dickson wonaa tan yiɗde golle mum e ƴellitaare mum. Nde o woni to Vienne, Dickson winndi e jaaynde wiyeteende British Medical Journal, ko fayti e nafoore rewɓe safrooɓe e nder cuuɗi golle. O walli Fedde ngenndiije ngam haɓaade bonanndeeji sukaaɓe e Fedde Irlande ngam haɓaade baasal. E hitaande 1895, o hollitii ɓataake ko fayti e yaawre jogaade rewɓe ngam wonde gardiiɗo sariyaaji miskineeɓe to leydi Irlande. Koolol makko e Fedde Cafrirɗe Angalteer ko ngam ƴeewde so tawii rewɓe ina mbaawi jeyeede e fedde nde, nde ɓe keɓi ɗum tan, e hitaande 1892, o wonti tergal .

Dickson wonti tergal e gollotooɓe to opitaal St. Ultan gila nde o sosaa e hitaande 1919.

Ɓiɓɓe e golle caggal ɗuum

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Dickson ina gollina safaara haa nde o resi suka Ecoppinaajo biyeteeɗo Robert MacGregor Martin e hitaande 1899. Ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe nayo e ɓiɗɗo debbo gooto : Russell, Kenneth, Alan, Colin e Elizabeth. Martin golliima e wolde adunaare adannde to Birmani, nde o arti e wolde ndee, ko e ɓuuɓri mawndi. Nde o woni e konu ndee, Dickson artii e golle safaara, e fuɗɗoode ko balloowo safaara to opitaal hakkille Rainhill to Lancashire, caggal ɗuum o woni locum to Ellesmere, to Shropshire. Ɗee darnde addani mo wonde sara duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sukaaɓe makko njanngata, rokka mo galle e nder balɗe maɓɓe teskinɗe. Hay so tawii e dewgal makko o wonti Emily Martin, nde o gollotoo Dickson huutoriima innde jibinannde makko no woniri innde e seedantaagal makko. Haa jooni o soodii golle Ellesmere, kono o heɓi rafi grippe espagnol e hitaande 1919, cellal makko bonni. O ummii toon, o soodi pratique to Wimbledon.

Dickson e jom suudu mum ceerti, caɗeele cellal jokkuɗe haɗi mo heddaade e nokku gooto. O dilli laabi keewɗi e nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, kala nde cellal makko ŋakki ina addana mo woppude golle haa juuta.

Ɓiɗɗo Dickson debbo biyeteeɗo Elizabeth janngi to Oxford, ɗo o hawri e resde banndiiko janngoowo biyeteeɗo Kenneth Clark, daartoowo e binndoowo ɓurɗo anndeede e teleeji BBC biyeteeɗi Civilisation. Taaniraaɓe makko ko daartoowo konu e depitee Konservatiif biyeteeɗo Alan Clark e peewnoowo filmo biyeteeɗo Colin Clark.

Dickson fof e cellal mum, o yahi to Nuwel Selannde e maayo ngam yillaade gooto e ɓiɓɓe makko worɓe e sukaaɓe makko ɗiɗo. O arti e ɗaminaade hare ndee ina fuɗɗoo. E hitaande 1940, o arti to opitaal hakkille Rainhill to Lancashire. E nder ɓataake mo o winndi e hitaande 1942, Dickson teskiima wonde ko ndimaagu rewɓe tan woni dille winndereyankooje ɗe o ƴetti nafoore. O woniino e golle to Rainhill, omo hoɗi e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Colin to Lancashire, nde o maayi e rafi kanseer, omo yahra e duuɓi 77. Deftere makko yaltii e jaayɗe mawɗe safaara, ina jeyaa heen The Lancet e jaaynde safaara Angalteer.

Arsiif dijital binndanɗe e defte jowitiiɗe e Emily Winifred Dickson ina tawee e defte ndonaandi dijital RCSI.

  1. Lancet Obituary 1944.
  2. Royal College of Surgeons Archives 2012.
  3. RSCI Heritage Emily Dickson.
  4. MWF Obituary 1944, p. 29.
  5. Kelly 2012, p. 162.