Emily Winifred Dickson
Emily Winifred Dickson (13 sulyee 1866 – 19 lewru mbooy 1944) ko doktoor Irlande, ko kanko woni debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Irlande. Ko kanko kadi woni debbo gadano e nder kala duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal to Angalteer e Irlannda.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Dickson, jibinaa ko to Dungannon, e nder diiwaan Tyrone, ko ɓiɗɗo joyaɓo depitee Ulster, hono Thomas Aleksander Dickson. Yumma makko Elizabeth (nee McGeagh) ina wondi e rafi ko ɓuri heewde e cukaagu mum, safrooɓe ina keewi e nder galle hee. Dickson ina ñammina yumma mum fotde hitaande caggal balɗe mum jaŋde. Oon sahaa, e ballal ɓesngu, o felliti yiɗde wonde doktoor. O janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mrs Byers to Belfast, o ummii toon o fayi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harold House to Londres.[1][2][3][4][5]
Miñiiko James ko tergal lannda Liberal Ulster wonande diiwaan Dungannon tuggi 1880 haa 1885. Haa nde Mhairi Black suɓaa ko kanko wonnoo tergal ɓurngal famɗude e parlemaa. Dickson ko ɓiɗɗo ɗiɗaɓo e nder sukaaɓe njeeɗiɗo; sukaaɓe worɓe tato (Jaak, John Makgee, Tomaas) e sukaaɓe rewɓe nayo (Saara Luwiis, Mariyam, Emili e Edit).
Jaangirde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Dickson jaɓaaka yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Trinity, to Dublin, sibu rewɓe njaɓaaka. E hitaande 1887, o jaɓaa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Surgeons to Irlannda ngal fuɗɗii jaɓde rewɓe ngam wonde almudɓe. Ko kanko tan woni debbo janngoowo safaara e hitaande makko. O dañii timminde jaŋde makko nde tawnoo o jaɓaama tawtoreede denndaangal golle potɗe waɗeede e nder opitaal Sir Patrick Dun, e nder opitaal Rotunda Lying-in e nder opitaal ngenndiwal gite e noppi kam e nder opitaal Donnybrook e nder opitaal Richmond Lunatic Asylum.
Dickson heɓi lisaas mum e hitaande 1891, o heɓi Baccalauréat makko e safaara e hitaande 1893, ɗiɗaɓo o heɓi teddungal gadanal. E nder hitaande ndee tan, o suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko adii fof to Irlannda walla to Angalteer.
Ko e hitaande ndee tan Doktoor Elizabeth Bell heɓi seedantaagal mum to duɗal jaaɓi haaɗtirQueen’s to Belfast
Fuɗɗoode golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o heɓi bak makko, Dickson rokkaama bursi yah-ngartaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo leydi Irlande. O waɗii lebbi jeegom e golle to Vienne e Berlin. Kono to Berlin o hawri e caɗeele mawɗe ko fayti e jinnaaɓe makko, professeur gooto wiyi o foolii ngam heɓde darnde makko e kursu makko, Winifred ko innde gorko.
Dickson heɓi humpito mum e opitaal e nder duɗe keewɗe hakkunde 1889 e 1892 o janngi to opitaal St. Patrick Dun.
E hitaande 1894 Dickson udditi golle mum e nder galle baaba mum to Dublin nde o woni depitee e nder diiwaan gooto toon haa o yalti wuro ngo. Ndeen o ƴettii golle doktoor rewɓe e opitaal Richmond, Whitworth e Hardwick wondude e golle makko ɗe o ummini e nokku keso. O suɓaama kadi ngam wonde balloowo mawɗo to opitaal Coombe Lying-in tuggi 1895 haa 1898. E hitaande 1896, o timmini Doktoraa makko e safaara wondude e Master makko e Obstetrics – o heɓi kadi ɗiɗo fof e teddungal. Ndeen o suɓaama ngam wonde ƴeewtotooɗo e nder safaara jibinannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. Hay so tawii won gollodiiɓe makko ciftorii mo wonde ko kanko ɓuri waawde safroowo debbo e nder Dublin, he ease e almudɓe ɓee njiɗaa miijo debbo ƴeewndotooɗo ɓe e dow jibinannde e ɗaɓɓaande, kelle 14 siyno, hollitaama e Council of Royal College of Surgeons, kono ɗum heɓaani.
Dickson wonaa tan yiɗde golle mum e ƴellitaare mum. Nde o woni to Vienne, Dickson winndi e jaaynde wiyeteende British Medical Journal, ko fayti e nafoore rewɓe safrooɓe e nder cuuɗi golle. O walli Fedde ngenndiije ngam haɓaade bonanndeeji sukaaɓe e Fedde Irlande ngam haɓaade baasal. E hitaande 1895, o hollitii ɓataake ko fayti e yaawre jogaade rewɓe ngam wonde gardiiɗo sariyaaji miskineeɓe to leydi Irlande. Koolol makko e Fedde Cafrirɗe Angalteer ko ngam ƴeewde so tawii rewɓe ina mbaawi jeyeede e fedde nde, nde ɓe keɓi ɗum tan, e hitaande 1892, o wonti tergal .
Dickson wonti tergal e gollotooɓe to opitaal St. Ultan gila nde o sosaa e hitaande 1919.
Ɓiɓɓe e golle caggal ɗuum
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Dickson ina gollina safaara haa nde o resi suka Ecoppinaajo biyeteeɗo Robert MacGregor Martin e hitaande 1899. Ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe nayo e ɓiɗɗo debbo gooto : Russell, Kenneth, Alan, Colin e Elizabeth. Martin golliima e wolde adunaare adannde to Birmani, nde o arti e wolde ndee, ko e ɓuuɓri mawndi. Nde o woni e konu ndee, Dickson artii e golle safaara, e fuɗɗoode ko balloowo safaara to opitaal hakkille Rainhill to Lancashire, caggal ɗuum o woni locum to Ellesmere, to Shropshire. Ɗee darnde addani mo wonde sara duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sukaaɓe makko njanngata, rokka mo galle e nder balɗe maɓɓe teskinɗe. Hay so tawii e dewgal makko o wonti Emily Martin, nde o gollotoo Dickson huutoriima innde jibinannde makko no woniri innde e seedantaagal makko. Haa jooni o soodii golle Ellesmere, kono o heɓi rafi grippe espagnol e hitaande 1919, cellal makko bonni. O ummii toon, o soodi pratique to Wimbledon.
Dickson e jom suudu mum ceerti, caɗeele cellal jokkuɗe haɗi mo heddaade e nokku gooto. O dilli laabi keewɗi e nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, kala nde cellal makko ŋakki ina addana mo woppude golle haa juuta.
Ɓiɗɗo Dickson debbo biyeteeɗo Elizabeth janngi to Oxford, ɗo o hawri e resde banndiiko janngoowo biyeteeɗo Kenneth Clark, daartoowo e binndoowo ɓurɗo anndeede e teleeji BBC biyeteeɗi Civilisation. Taaniraaɓe makko ko daartoowo konu e depitee Konservatiif biyeteeɗo Alan Clark e peewnoowo filmo biyeteeɗo Colin Clark.
Dickson fof e cellal mum, o yahi to Nuwel Selannde e maayo ngam yillaade gooto e ɓiɓɓe makko worɓe e sukaaɓe makko ɗiɗo. O arti e ɗaminaade hare ndee ina fuɗɗoo. E hitaande 1940, o arti to opitaal hakkille Rainhill to Lancashire. E nder ɓataake mo o winndi e hitaande 1942, Dickson teskiima wonde ko ndimaagu rewɓe tan woni dille winndereyankooje ɗe o ƴetti nafoore. O woniino e golle to Rainhill, omo hoɗi e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Colin to Lancashire, nde o maayi e rafi kanseer, omo yahra e duuɓi 77. Deftere makko yaltii e jaayɗe mawɗe safaara, ina jeyaa heen The Lancet e jaaynde safaara Angalteer.
Arsiif dijital binndanɗe e defte jowitiiɗe e Emily Winifred Dickson ina tawee e defte ndonaandi dijital RCSI.