Jump to content

Emmily Kamwendo-Naphambo

Iwde to Wikipedia
Emmily Kamwendo-Naphambo
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuMalawi Taƴto
Sana'ajisociologist Taƴto
AffiliationUnited Nations Population Fund, Plan International, UN Women, Population Services International Taƴto

Emmily Kamwendo-Naphambo ko ganndo renndoyanke Malawi, ko ganndo ko faati e ƴellitaare, ko faati e jokkondiral neɗɗankaagal-ƴellitaare-jam e nder Afrik kala. Golle makko ina njokki e potal rewɓe e worɓe, e ndeenka sukaaɓe, e cellal renndo. O wonii hannde cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Yimɓe (UNFPA) to leydi Ganaa.[1]

Baɗte Jaŋde

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Iwdi mum ko Malawi, golle jaŋde Emmily ina tuugnii e ngonka sariya e renndo yimɓe waasɓe. O heɓi dipolom makko master e jaŋde ƴellitaare to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lund e hitaande ndungu 2009. Tesis makko " The Invisible Prisoners " ƴeewtiima woodgol e humpito sukaaɓe e nder njuɓɓudi kasooji to Malawi.

E hitaande 2020, o timminii doktoraa makko e ganndal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape Town (UCT) Wiɗtooji makko doktoraa. mo Bursi African Pathways walli, e kaalis ummoriiɗo e Duɗal Ngenndiwal Ganndal Neɗɗankaagal e Renndo (NIHSS) e Goomu Ƴellitaare Wiɗtooji Ganndal Renndo e nder Afrik (CODESRIA) ƴeewtiima no kuule renndo e pinal ciforii heblo ngam dewgal e nder sukaaɓe gir.

Naphambo fuɗɗii golle mum ko e fedde toppitiinde ko fayti e yimɓe (Services International) ngam ƴellitde eɓɓooji waylude ngonka renndo e jokkondiral sukaaɓe.

Caggal ɗuum o wallitii e wiɗtooji to bannge ngenndi, o wondi e binndol tonngoode "Doole rewɓe" e nder wiɗto demokaraasi e cellal Malawi 2016 e ballondiral e Biro ngenndiijo limto .

Golle makko ina mbaɗi geɗe keewɗe jowitiiɗe e peewnugol sariyaaji e renndo ;

  • Sekretariyaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe : O golliima e Misiyoŋ Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Sudaan worgo e hitaande 2019, ɗo o yuɓɓini eɓɓaaɗe ndeenka sukaaɓe tawi ina jeyaa heen doole konu e nder wolde hakkunde leyɗeele Sudaan worgo, o ardii kadi binndol ciimtol diiso kisal ko faati e sukaaɓe e hareeji balɗe. E darnde makko jooni nde o woni cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Ganaa , o waɗii porogaraamuuji caggal leydi jowitiiɗi e cellal yumma, hakkeeji jibinannde sukaaɓe, e ustude baasal hakkunde rewɓe e worɓe.

Wiɗtooji e binndanɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Wiɗtooji Naphambo ina keewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde laamu aadaaji e hakkeeji aadee. Jannde makko e hitaande 2022 e nder jaaynde wiyeteende Journal of Adolescent Health, ƴeewtindiima batte mawɓe gure e nder njuɓɓudi laamu sukaaɓe rewɓe e nder renndo.

Golle makko gadiiɗe e Rewɓe e Sariyaaji e nder Afrik worgo (WSLA) ngaddi ciimtol "Miskineeɓe, Yiyaaɓe e Woɗɓe: Rewɓe e nder Kaɓirɗe Dowla Malawi" ngol winnditii ngonka sariya e nguurndam rewɓe nanngaaɓe.

O winndii kadi ciimtol politik wonande Fedde Ƴellitaare Afrik worgo (SADC) ko faati e nanondiral sariyaaji ngenndiiji e sarɗiiji Afrik jowitiiɗi e hakkeeji e wellitaare sukaaɓe .

Bibliyogaraafi cuɓaaɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
  • Nafambo, Ek (2020). (Re)construction miijo Afriknaajo ko fayti e taƴondiral sukaaɓe rewɓe e dewgal: wiɗto ƴeewndo to Malawi . Tesis PhD, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kap.
  • Nafambo, Ek (2022). Jokkondiral mettungal hakkunde laamu e jokkondiral sukaaɓe rewɓe: Annduɓe ummoraade e ladde Malawi . "Jaaynde cellal sukaaɓe", 70 (3 ɓeydagol), S36-S42.
  • Nafambo, Ek (2012). Sukaaɓe wonɓe e kasooji Malawi: Kasooji ɗi njiyataa ..
  • Biro ngenndiijo limto (2016). *Wiɗto Demokaraasi e Cellal Malawi*. Darnde – Bojel Doole Rewɓe.
  1. Ministry of Health launches Strategic Plan for Nursing and Midwifery | GhHeadlines Total News Total Information". news.ghheadlines.com. 2024-08-18. Retrieved 2025-10-11. "We will support Ghana to achieve zero maternal death by 2030 – UNFPA". GhanaWeb. 14 April 2023. "UNFPA Ghana hands over equipment to support maternal health and GBV". MCAN Ghana. 2025. Retrieved 21 October 2025.