Eva Cox
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Osterliya |
| Sooma | Eva Maria Hauser |
| Innde | Eva |
| Innde ɓesngu | Cox |
| Ɗuubi daygo | 21 Colte 1938 |
| Ɗoforde | Vienna |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | sociologist, writer, university teacher |
| Employer | University of Technology Sydney |
| Janngi to | University of New South Wales, Sydney Girls High School, University of Sydney |
| Diina | Yahudanci |
| Award received | Officer of the Order of Australia |
| Laawol ngol laamu anndani | https://www.evacox.com.au/ |
Eva Maria Cox AO (nee Hauser; jibinaa ko 21 feebariyee 1938) ko binndoowo Ostarali jibinaaɗo to Otiris, jibinaaɗo e rewɓe, ganndo renndo, miijotooɗo renndo e golloowo. O woniino daraniiɗo sosde renndo "ɓurngo siwil". O woniino tergal juutngal e nder Fedde Women’s Electoral Lobby (WEL), haa hannde omo jokki e waylude ngonka rewɓe e waɗtude ƴellitde darnde renndo e wellitaare e nder ajendaaji politik, kam e anndude ko nanndi e Leƴƴi Aranndeeji Ostarali e nafooje rewɓe e nafoore renndo.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Eva Maria Hauser jibinaa ko e galle yahuud en to Vienne e hitaande 1938, ko ina wona jonte tati ko adii Anschluss (12 marse 1938) mo o acci e galle makko ɓe ngalaa leydi. Hitaande rewtunde ndee, o yahdi e yumma makko Ruth, janngoowo safaara e hitaande sakkitiinde, to Angalteer, to leydi Angalteer ; o waɗi wolde nde—e karallaagal ko no gaño alien to Surrey.[1] Baaba makko, hono Richard Hauser, naati konu Angalteer to Palestiin, mawniiko en e banndiraaɓe woɗɓe njiyti reentaade to Sidney. Caggal wolde ndee, baaba makko golliima e Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiinde ko fayti e mooliiɓe to Rome, to leydi Itali, ɗo Cox jokki jaŋde mum fotde duuɓi ɗiɗi. E hitaande 1948 o naati e galle yumma makko mawɗo to Sydney.[2]
To Sydney o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney.[3] Duuɓi ɗiɗi caggal nde o arti, baaba makko fuɗɗii jokkondirde e piyanist biyeteeɗo Hephzibah Menuhin, mo o resndi e oon sahaa jom jawdi en Ostarali biyeteeɗo Lindsay Nicholas, hoɗnooɗo to hirnaange Victoria. Hauser e Menuhin ceerti jom suudu mum en ngam resde, Menuhin wonti yumma mum Cox.[4] Cox naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 1956 haa 1957, ɗo o hawri e Germaine Greer e Robert Hughes, o jokkondiri e Push Sydney.[5] Kono o suɓii ko yaltude duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam yahde Orop fof, ɗo o hawri e John Cox.[6] Ɓe resndi nde ɓe ngarti Sydney, e hitaande 1964, ɓe ngoni jibnaaɓe ɓiɗɗo debbo, ina wiyee Rebecca.[7] Rebecca jibinaa ko to wuro wiyeteengo Hughenden, to leydi Queensland, ɗo Eva Cox yahnoo ngam hawritde e jom suudu mum caggal nde ɓe ceerti. E hitaande 1969 ɓe ceerti kadi.[8]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Cox arti e jaŋde mum ko yumma gooto e fuɗɗoode kitaale 1970, o heɓi dipolom makko hono Honours e sosiyoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (UNSW) e hitaande 1974, o wonti jannginoowo e jiiloowo wiɗto e nder ndeen departemaa. E kitaale 1970, Cox wonti kaalirde WEL, caggal ɗuum o walli sosde Fedde Miijo Faggudu Rewɓe. Cox wonnoo ko gardiiɗo fedde toppitiinde golle renndo (NCOSS) tuggi 1977 haa 1981, o heɓi kadi njeenaari Churchill e hitaande 1980.[9]
Cox jeyaa ko e jaaynde rewɓe wiyeteende Refractory Girl e kitaale 1980, o wonti kadi kaaldigal e nder jaayɗe, ko jiidaa e golle makko e nder geɗe luulndiiɗe wolde e geɗe rewɓe. O sosi kadi nokku gadano ɗo sukaaɓe njippintee caggal duɗal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Glenmore Road to Paddington, to leydi New South Wales.
E hitaande 1981 e 1982, Cox wonnoo ko jaagorgal ko fayti e golle renndo, hono senaateer Don Grimes. E hitaande 1989, o fuɗɗii golloraade fedde tokosere, Distaff Associates, o janngini gila 1994 haa 2007 to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal to Ostarali, to Sydney (UTS), ɗo o joofniri golle gardiiɗo porogaraam wiɗto renndo.
Cox waɗii yeewtere Boyer Lectures to fedde jaayndeeji Ostarali (ABC) e hitaande 1995, tiitoonde mum ko "A Truly Civil Society", ko holliti nafoore jawdi renndo. Deftere Cox wiyeteende Leading Women yalti hitaande rewtunde ndee, nde ƴeewtindii toɓɓere laamu e jokkondiral e jinnaaɓe. Ko o binndoowo keewɗo faayiida e yeewtanoowo renndo kadi binndanɗe makko ina mbaawi janngeede e Crikey e The Conversation.
Tuggi 2007 haa 2015, Cox wonnoo ko tergal e nokku ƴellitgol politik. Gila hitaande 2007 o woniino jannginoowo to suudu janngirdu ɓiɓɓe leydi Jumbunna to UTS—Cox ina gollodii e ɗiɗaɓo oo e dow hujjaaji ngam politik renndo.[5] Cox ina jokki e wonde gardiiɗo Distaff Associates[9], kadi ko o gardiiɗo fedde miijo potal rewɓe (WETTANK), ko ɗum woni ƴellitaare ɓeydunde fedde miijo faggudu rewɓe. E lewru marse 2014, Cox hawri e gonnooɗo ñaawoowo to Ñaawirde Toownde Ostarali, hono Michael Kirby, e woɗɓe, ngam wontude patron Touching Base, fedde nde woni ko e New South Wales, rokkata humpito, jaŋde e ballal wonande kiliyaneeɓe waasɓe, gollotooɓe e njulaagu e gollotooɓe e sarwisaaji waasɓe. E hitaande 2015, caggal nde o rewi e koyɗe Jack Mundey mo nganndu-ɗaa ko kañum woni mawɗo e nder dingiral Green Bans, o wonti gardiiɗo kampaañ ngam hisnude galleeji renndo Millers Point e ɓeydagol ƴellitaare.
Teddungal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Cox toɗɗaama Ofisee (AO) e nder Ordo Ostarali e hitaande 1995 ngam golle makko e wellitaare rewɓe, o innitiraa ko Humanist of the Year e hitaande 1997 e Diisnondiral Dental Humanist Ostarali.
E hitaande 2011, o heɓi njeenaari mawndi e nder jaaynde wiyeteende Australia, yeeso makko feeñii e tammborde posto e nder limlebbi nay teddinooji rewɓe yahruɓe yeeso e potal rewɓe e worɓe—rewɓe tato woɗɓe ɓee ko Germaine Greer, Elizabeth Evatt e Anne Summers.
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko caggal nde o hoɗi to Ostarali tan Cox fuɗɗii anndude ko woni yahuud en e renndo yahuud en. Ko o agnostik, ko o jiɗɗo neɗɗankaagal. E wiyde lowre makko Twitter e lewru marse 2014, Cox ina jooɗii to Sydney, to Ostarali, omo yiɗi "waɗde renndooji ɗi nguur-ɗen ɗii ɓuri siwil, tawa ina njogii feminism, nuunɗal e potal, tawa ina famɗi teeŋtin'de jawdi faggudu".
E nder lowre makko, o wiyi hoore makko ko o "junkie politik" o faamniri yiɗde makko e golle, o wiyi, "Baaba am meeɗiino hersude mi e sehilaaɓe am sukaaɓe e naamnaade ko min mbaɗi ngam hisnude aduna oo ñalnde heen, ɗum noon ina gasa tawa ko huunde nde min njiɗi miijaade so tawii won ko boni, miɗo foti etaade feewnude ɗum."
Bibliyogaraafi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Cox E. e Goodman J., Ɓooygol e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ostarali: golle e batte mum, EUR Oktoobar 2005
Cox, Eva, ngam faddaade jawdi renndo: Jaabawol deftere 8, jaaynde Arena 76 lewru Juko hitaande 2005
Cox E. (2005), Renndo ɓurngo moƴƴude: geɗe ngam duumingol renndo e nder ed Adams P. e Spender D., Deftere miijooji, UQP Brisbane
Bloch, B. e Cox E. (2005), Rewɓe Yahuudu’en e Ostaralinaaɓe nder Braham, G. e Mendes P. Yahuudu’en nder siyaasaaku Ostaraliya, Jaami’a Sussex
Cox E. (2002), Ostarali, Waɗde Leydi Saɗtundi to Putnam R., Demokaraasiiji e nder Flux: ƴellitaare jawdi renndo e nder renndo hannde, OUP NY
Cox E. (2000), Annoore e Niɓɓere Waɗde (2000) e nder Warburton J. e Oppenheimer M. (Ed), Waɗde e Waɗde, Jaaynde Fedde, Sidney.
Cox E. (2000), Ceerndagol e renndo: luural e hoolaare? e nder Vasta E. (Ed), Ɓiyleydaagu, Renndo e Demokaraasi, Macmillan Angalteer.
Cox E. e Caldwell C. (2000), Waɗde politik renndo e nder ndunngu, I. ed., Jawdi renndo e politik renndo.
Teskorɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Datelines: Eva Cox, social commentator", Sydney Morning Herald, 24 May 1997, Spectrum, p. 2s
- ↑ "Eva Cox: A Feisty Feminist". webarchive.nla.gov.au. Archived from the original on 2004-05-23. Retrieved 2016-01-17.Template:Cbignore
- ↑ "Datelines: Eva Cox, social commentator", Sydney Morning Herald, 24 May 1997, Spectrum, p. 2s
- ↑ "Hephzibah". australianscreen. Retrieved 2016-01-17.
- ↑ "Eva Cox: A Feisty Feminist". webarchive.nla.gov.au. Archived from the original on 2004-05-23. Retrieved 2016-01-17.Template:Cbignore
- ↑ "Datelines: Eva Cox, social commentator", Sydney Morning Herald, 24 May 1997, Spectrum, p. 2s
- ↑ "Eva Cox". ICMI Speakers & Entertainers. ICMI. 2014. Retrieved 31 March 2014.
- ↑ "Datelines: Eva Cox, social commentator", Sydney Morning Herald, 24 May 1997, Spectrum, p. 2s
- ↑ "Eva Cox". ICMI Speakers & Entertainers. ICMI. 2014. Retrieved 31 March 2014.