Jump to content

Eyo Ita

Iwde to Wikipedia
Eyo Ita
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Ɗuubi daygo1904 Taƴto
Date of death1980 Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Janngi toColumbia University, University of London Taƴto
Member of political partyNational Council of Nigeria and the Cameroons Taƴto

Eyo Ita /ˈeɪjoʊ ˈitɑː/ C (1903–1972) ko jannginoowo e siyaasaajo Naajeeriya mo Creek Town, nder diiwal Cross River hannde, kanko woni hooreejo laamu Fuunaange Naajeeriya nder hitaande 1951, o woni jannginoowo ɗiɗaɓo haa Naajeeriya. O jeyaa ko e almudɓe Naajeeriya aranɓe jannguɓe to leyɗeele dentuɗe Amerik e nokku ɗo laawol keewngol janngude to leydi Angalteer. O woniino cukko hooreejo ngenndiijo e nder fedde ngenndiire Najeriya e Kameruun (NCNC) e darorɗe kitaale 1940 e puɗal kitaale 1950.a.ogg|ˈ|eɪ|j|oʊ|_|ˈ|i|t|ɑː}} (19031972)[1][2]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Eyo Ita jibinaa ko e wuro Creek e nder LGA Odukpani hannde oo e nder diiwaan Cross River, e nder galle laamorɗo laamɗo Eyo Honesty II, laamɗo wuro Creek. Jibnaaɓe makko ko laamɗo Eyo Nsa Eyo Ita e laamɗo debbo Ako Eyo Ita jeyaaɗo e leñol Adak-uko.

Ita janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Presbyterian Hope Waddell to Calabar hade mum jokkude jaŋde mum toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres e duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to New York. O woni ko e U.S. fotde duuɓi 8.[3][4]

Nde o woni to Calabar, o humpitii janngirɗe James Aggrey, gardinooɗo fartaŋŋeeji jaŋde wonande almudɓe Afriknaaɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde ɓaleeɓe taariindi to Amerik. Calabar wonti nokku janngirde won e politik ngenndiyankooɓe sabu nokku ɗo duɗe hakkundeeje puɗɗii wonde e nder wuro ngo e batte yimɓe hono James Agrrey.

Ngenndiyankaagal Naajeeriya

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ita ko ardiiɗo ngenndiyanke Naajeeriya wakkati laamu koloñaal Biritaniya. Nde o warti diga lesdi Amerika, o sosi kawtal sukaaɓe Naajeeriya (NYM) nder hitaande 1934, o ɗon semmbiɗina sukaaɓe Naajeeriya ngam yidde lesdi. Kannje Charte des jeunes ƴettaaɗe e hitaande 1937, tuugnii ko e ngenndiyaŋkaagal, nanondiral hakkunde leƴƴi e janngo ɓurngo mawnude. Movement des Jeunes wonti catalyst ngam haɓaade ndimu Naajeeriya e leydi Biritaniya. Gartugol Nnamdi Azikiwe diga lesdi Amerika nder hitaande 1937, ɓesdi Naajeeriya'en ɗuuɗɓe nder diina man.

Golle politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E kitaale 1930, Ita jeyaa ko e dille ɗiɗi e nder Afrik hirnaange, dillere Sukaaɓe e dillere Jaŋde. O woniino tergal gonngal e sosde fedde sukaaɓe leydi Najeriya to Calabar kadi o waɗii kampaañ tiiɗɗo ngam jaŋde nde wonata kuutorgal ngam rimɗinde hakkille e ruuhu Afrik e rimɗinde ɗum e doole kisal politik. O sosi fedde sukaaɓe leydi Naajeeriya e hitaande 1934 nde ɓeydii yaajde e ɓeydagol Nnamdi Azikiwe e hitaande 1938. Caggal ɗuum o wonti joom suudu yimɓe Afrik hirnaange to Calabar. O naati nder kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Kameruun (NCNC) nder duuɓi 1940, o suɓaama cukko hooreejo lesdi ɓaawo maayde Herbert Macaulay, nden Nnamdi Azikiwe ɗon wurtina hooreejo lesdi Naajeeriya kesum. Eyo Ita ummi NCNC ngam sosde lannda jeytaare leydi Naajeeriya (NIP), ka laati gootel nder lanndaaji siyaasaaku jowi lesdi Naajeeriya neldi wakili'en haa kawtal lesdi Naajeeriya ñalnde 27 lewru juko hitaande 1953 dow dookaaji lesdi Naajeeriya.

Won e jannginooɓe makko ko W. E. B. Du Bois e Edward Wilmot Blyden, ɓe nganndu-ɗaa ko Pan-Afriknaaɓe teskinaaɓe e jamaanu mum en.

Lannda jeytaare ngenndi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1946, doosgal leydi Richards ngal ƴettiti doosgal politik diiwaan ngam ɓeydude ndimaagu politik e faggudu diiwaan oo, wonti sariya. Doosgal leydi ndi waɗii sariya tawa alaa ko jokkondiri e Naajeeriya, ɗum addani Nnamdi Azikiwe e Eyo Ita salaade yuɓɓo politik diiwaan oo, tawi ɓe kollitii ciimtol tokosol ngol fedde dowlaaji jeetati. Kono e hitaande 1951, doosgal leydi ndii ƴeewtaama, wayliima seeɗa e doosɗe leydi ndii kono Azikiwe saliima ɗum. Politiyankooɓe mawɓe e oon sahaa, kuutoriima golle e nder tuugnorgal mum en leñol e diiwaan ngam heɓde doole politik, ɗum addani politik diiwaan oo e jokkondire doole e nder jaagorɗe diiwaan e fedde nde, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko lannda e suudu sarɗiiji diiwaan oo toɗɗii ɗum en. E hitaande 1951, wooteeji mawɗi mbaɗaama e nder diiwaan Fuɗnaange leydi Najeriya tawi Eyo Ita wonti hooreejo laamu Fuɗnaange e Azikiwe, hooreejo luulndo e nder Asammbele diiwaan Hirnaange, darnde potnde wonde nde laaɓaani e nder lewru makko.

Kono, jaagorɗe fedde ndee seeɗa, ummoriiɗe e NCNC, mballitii ñaawoore doosgal leydi Macpherson 1951, tawi ina luurdi e miijo Azikiwe e luulndo. Jaagorgal ngal ina joginoo sehil to Eyo Ita. Ɗum addani luural nder leydi, hare laamu fuɗɗii, addani yoga e jaagorɗe e Eyo Ita yaltude.[Fedde hesere ndee sosi caggal ɗuum lannda ndimaagu ngenndi, caggal ɗuum Eyo Ita wonti tergal e dille ngam sosde Dowla Calabar, Ogoja e Rivers (Dowla COR). O woppi dillere ndee, kono, o arti e NCNC e hitaande 1956.

  1. "African Concord". 2 (27–39). Concord Press of Nigeria. 1988: 30. Retrieved 2012-06-10. Cite journal requires |journal= (help)
  2. Kalu Ezera. Constitutional Developments in Nigeria: An Analytical Study of Nigeria's Constitution-Making Developments and the Historical and Political Factors That Affected Constitutional Change, 1960, p. 46.
  3. Rosalynde Ainslie, Catherine Hoskyns, Ronald Segal, Political Africa: A Who's Who of Personalities and Parties, Frederick A. Praeger, 1961, pp. 21-22.
  4. "Prof Ita Eyo, A Pioneer Of Youth Movements". The Guardian. Lagos, Nigeria. 25 August 2019. Retrieved 2020-05-26 via PressReader.