Jump to content

Fatma Zohra Ouhachi-Vesely

Iwde to Wikipedia
Fatma Zohra Ouhachi-Vesely
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuAljeri Taƴto
WoldeArabic Taƴto
Sana'ajiUnited Nations Special Rapporteur, ngaɗoowo siyaasaje Taƴto
Position heldUnited Nations Special Rapporteur Taƴto

Fatma Zohra Ouhachi-Vesely (nee Ksentini) ko debbo Alserinaajo, ko kanko woni ciimtol keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko fayti e mborosaaji tookeeji tuggi 1995 haa 2004. Ko adii nde o heɓata golle ɗee, ko o ciimtol keeriiɗo e nder Goomu toppitiingu haɓaade njiyaagu e ndeenka e nder leƴƴi tokoosi tuggi 1989 haa 1994.

Ksentini jeyaa ko e Komisariyaa toppitiiɗo haɓaade njiyaagu e reende leƴƴi pamari nde o toɗɗaa raporteer keeriiɗo ko faati e jojjanɗe aadee e nokkuuji e hitaande 1989.[1] Wonande Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Hakkeeji Aadee, o fuɗɗii wiɗto duuɓi nay ko faati e hakkeeji aadee e nder weeyo e hitaande 1990.[2] Caggal nde o timmini wiɗto makko e hitaande 1994, o rokki ko o dañi koo, o siifondiri eɓɓaande bayyinaango kuule jojjanɗe aadee e nokkuuji.[1]

E hitaande 1995, Ksentini wonti ciimtol keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko faati e mborosaaji tooke.[3] E nder fuɗɗoode laamu makko, o mooftii humpitooji ko faati e batte cellal ɓalli tookeeji.[4] Caggal nde o rokki ciimtol makko e hitaande 1997, Ksentini ñiŋii Biro toppitiiɗo hakkeeji aadee e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe, sibu o rokkaani mo kaalis potɗo huutoreede ngam waɗde wiɗtooji e dow leydi.[5] Caggal nde o toɗɗaa e hitaande 1998, Ksentini fuɗɗii ƴellitde eɓɓaaɗe ngam ittude mborosaaji tookeeji e nder leyɗeele ƴellitiiɗe. Manndaa makko cakkitiiɗo e wonde Rapporter keeriiɗo fuɗɗii ko e hitaande 2001, o joofi ko e hitaande 2004.[6]

Yaasi golle makko e nder Rapporetur keeriiɗo, Ksentini wonnoo ko hooreejo fedde gollorde ngam ƴellitde mbaydiiji macungaagu hannde e hitaande 1991.[7]

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ksentini ina resi debbo biyeteeɗo Mr. Ouhachi-Vesely.[8]

  1. Barbora (11 sulyee 2000). "Haɓde e njulaagu mbonngu: ñaawde njiyaagu e nder nokkuuji". Jaaynde Hakkeeji Roma. 2. Heɓtinaama ñalnde 9 noowammbar 2017.Ikon udditgol
  2. Leydi, Jason (1994). Hol Yoɓoowo Coodgu?: Konngol Renndo-Pinal Kiriis Taariindi. Wasinton D.C.: Jaaynde duunde. pp. xi–xii. ISBN 1559633026. Ƴeewtaa ko ñalnde 9 noowammbar 2017.
  3. "Gonnooɗo Rapporteer keeriiɗo". Biro toppitiiɗo jojjanɗe aadee e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Keɓtinaama ñalnde 21 noowammbar 2017.
  4. Olowu, Dejo (1 Duujal 2006). "Ciimtol keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko faati e batte bonɗe ɗe dille ɗe ngonaa sariya e duppugol mborosaaji tookeeji e bonɗi e wellitaare jojjanɗe aadee: ƴeewndo tiiɗngo e duuɓi sappo gadani ɗii". Ƴeewndo sariyaaji taariindi. 8 (3): 208. Dowlaaji 10.1350.2006.8.3.199. S2CID 154361294.
  5. Gwam, Siril Ukenna (2010). Tookeeji e hakkeeji aadee. Bloomington, to leydi Indiya: suudu winndiyanke. 141-42. ISBN 978-1452026886. Keɓtinaama ñalnde 9 noowammbar 2017.
  6. Gwam hitaande 2010, p. 144-45.
  7. Departemaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam humpitooji renndo, ed. (1992). Deftere Fedde Ngenndiije Dentuɗe 1991. Vol. 45. Muulngo Martinus Nijhof. p. 1056. ISBN 0792319702. Ƴeewtaa ko ñalnde 24 noowammbar 2017.
  8. Gwam hitaande 2010, p. 145.
  1. 1 2 Kvočekova, Barbora (11 July 2000). "Fighting dirty business: litigating environmental racism". Roma Rights Journal. 2. Retrieved 9 November 2017.Template:Open access
  2. Clay, Jason (1994). Who Pays the Price?: The Sociocultural Context Of Environmental Crisis. Washington D.C.: Island Press. pp. xi–xii. ISBN 1559633026. Retrieved 9 November 2017.
  3. "Former Special Rapporteurs". Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. Retrieved 21 November 2017.
  4. Olowu, Dejo (1 December 2006). "The United Nations Special Rapporteur on the Adverse Effects of the Illicit Movement and Dumping of Toxic and Dangerous Wastes on the Enjoyment of Human Rights: A Critical Evaluation of the First Ten Years". Environmental Law Review. 8 (3): 208. doi:10.1350/enlr.2006.8.3.199. S2CID 154361294.
  5. Gwam, Cyril Uchenna (2010). Toxic Waste and Human Rights. Bloomington, Indiana: AuthorHouse. pp. 141–42. ISBN 978-1452026886. Retrieved 9 November 2017.
  6. Gwam 2010, p. 144-45.
  7. United Nations Department of Public Information, ed. (1992). Yearbook of the United Nations 1991. 45. Martinus Nijhoff Publishers. p. 1056. ISBN 0792319702. Retrieved 24 November 2017.
  8. Gwam 2010, p. 145.