Jump to content

Fatou Djibo

Iwde to Wikipedia
Fatou Djibo
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNiiser Taƴto
InndeFatou Taƴto
Innde ɓesnguDjibo Taƴto
Ɗuubi daygo27 Seeɗto 1927 Taƴto
ƊofordeTéra Taƴto
Date of death6 Seeɗto 2016 Taƴto
Place of deathNiamey Taƴto
Dee/goriiwoDjibo Yacouba Taƴto
WoldeFaransinkoore Taƴto
Sana'ajiteacher, women's rights activist, trade unionist Taƴto
EmployerUnion des Femmes du Niger Taƴto
Janngi toÉcole normale de Rufisque Taƴto

Fatou Djibo (27 abriil 1927 - 6 abriil 2016) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe, daraniiɗo hakkeeji rewɓe, jannginoowo e senndikaa . Ko kanko wonnoo hooreejo fedde wiyeteende Union des Femmes du Niger, kadi ko kanko woni debbo gadano ummoriiɗo Niiseer yahde e oto.[1]

Jibinaa ko Fadima Hassane Diallo ñalnde 27 abriil 1927, baaba mum Djibo ko Chief Djagourou, laamɗo aada mo njuɓɓudi koloñaal Farayse toɗɗii hooreejo diiwaan Téra ɗo o jibinaa ɗoo. E nder taaɓal ngal meeɗaa waɗde e oon sahaa, o neldi ɓiyiiko debbo, nde o heɓi duuɓi jeeɗiɗi, to duɗal leslesal kesal udditaangal to Téra, ɗum noon ko gooto e sukaaɓe rewɓe Naajeeriya artuɓe yahde duɗal. O jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal to laamorgo leydi Niamey, o joofni to duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe École normal de Rufisque to Senegaal. O heɓi bak makko e hitaande 1946. E ndeen hitaande o resi jannginoowo biyeteeɗo Djibo Yacouba mo o dañi ɓiɓɓe njeetato.

Tuggi 1946 haa 1966, Djibo golliima e duɗe leslese, e fuɗɗoode ko to Fada N’Gourma, caggal ɗuum to Maradi, Zinder, Tillaberi e Niamey . E hitaande 1954 ko kanko woni sofereeɓe debbo gadano e leydi Niiseer. Djibo sosi fedde rewɓe wiyeteende UFN ñalnde 7 marse 1959, nde o ardii duuɓi keewɗi. E hitaande 1962 o ardii delegaasiyoŋ ummoriiɗo e senngo ngoo fayde Kayhayɗi.

E nder Republique gadano (1960–1974) ko kanko woni yeeso renndo ngam haɓaade caɗeele rewɓe e nder leydi Niiseer. O hollitii wonde ƴellitaare leydi waawataa timmude tawa ko e ndimaagu rewɓe, tee ina foti dartinde majjere e hujjaaji rewɓe e sariyaaji potɗi. E oon sahaa gooto o yi’i golle gadane debbo Niiseer ko jannginoowo ɓiɓɓe leydi janngo. E hitaande 1969 Djibo rewi e jom suudu mum haa Bruxelles nde o toɗɗaa ammbasadeer. [ citation needed ] Caggal maayde makko e hitaande 1968 o arti Niiseer, o woni toon keso duɗal Lycée Kassaï to Niamey. E hitaande 1971, o woniino kadi cukko hooreejo kaalis Senndikaa Senndikaaji Gollotooɓe Niiseer . E hitaande 1978 o yetti URSS e dow laabi ngam dokkal leɗɗe e kaɓirɗe safaara to Croix-Rouge Niger. E hitaande 1979 o tawtoraama batu hakkunde leyɗeele ko faati e rewɓe e ardorde.

Jibo woppi golle mum e hitaande 1983, o jokki e wallitde senndikaaji, Croix-Rouge e pelle goɗɗe. O sankii ko to Niamey ñalnde 6 abriil 2016. [2]

  1. Djibo, Hadiza (18 May 2021). Fatou Djibo: Une femme d'exception (in French). Harmattan. ISBN 978-2-343-22061-1. "THEME: TEENAGE GIRLS AND SUSTAINABLE DEVELOPMENT VALUES TRANSMITTED BY AFRICAN GRAND-MOTHERS (International Day of the Girl Child 2016)" (PDF). African Actions on Aids. 2016. Koudizé, Aboubacar Kio (1991). Chronologie politique du Niger de 1900 à nos jours (in French). Impr. nationale du Niger. Neues Afrika (in German). Ilmgauverlag. 1962
  2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named :0