Fereshteh Forough
Fereshteh Forough (jibinaa ko e hitaande 1985[1]) ko daraniiɗo renndo Afganistaan, kadi ko kanko woni hooreejo e sosɗo Code to Inspire (CTI), duɗal gadanal sukaaɓe rewɓe to Afganistaan. Ko o daraniiɗo potal rewɓe e worɓe e semmbinde rewɓe e nder leyɗeele ƴellitiiɗe ɗee rewrude e binndol dijital, jaŋde, e jeytaare kaalis.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Fereshteh Forough ina yeewta ballal ɓesngu mum e nder wideyoo mo fedde winndereere toppitiinde ko fayti e egguɓe.
Forough jibinaa ko to leydi Iran, jibnaaɓe mum ko Afganistaan, o mawni ko e mooliiɗo.[2][3] O jeyaa ko e banndiraaɓe njeetato.[4] Hitaande caggal nde Taliban yani e hitaande 2001, ɓesngu makko arti to Herat, to leydi Afganistaan.[2][3][5] E hitaande 2012, o ummii o fayi wuro New York. O woni ko e wuro New Hampshire, to leyɗeele dentuɗe Amerik.[6]
Forough heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde to leydi Iraan, o janngi ko binndol. E fuɗɗoode o alaano nafoore e ganndal ordinateer kono o rokkaama fannu oo caggal nde o waɗi ekzamen naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde. Baaba makko hirjini mo ngam jokkude golle ɗee, o ƴetti wasiyaaji makko.[5] O yahi haa o heɓi Baccalauréat e ganndal ordinateer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Herat, caggal ɗuum o heɓi Master to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Berlin to Almaañ.[7]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o heɓi dipolom makko master, Forough wonti porfeseer ganndal ordinateer to duɗal jaaɓi haaɗtirde makko, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Herat, ɗo o golli fotde duuɓi tati.[7] Ko adii sosde Code to Inspire e lewru Yarkomaa 2015, Forough wonnoo kadi ko gooto e sosɓe e tergal yiilirde fedde Women’s Annex.[8] Jooni noon, anndiraa ko Digital Citizen Fund, ndee fedde nde wonaa laamuyankoore, nde jannginta sukaaɓe rewɓe e rewɓe binndol dijital, nde gollotoo ko ngam rokkude sukaaɓe rewɓe wonɓe e leyɗeele ƴellitiiɗe ɗee mbaawka heɓde karallaagal e internet.[2][9]
Kod ngam Ƴeewtaade
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Code to Inspire (CTI) udditi duɗal gadanal koɗki rewɓe fof e nder leydi Afganistaan e lewru noowammbar 2015. CTI, jooɗiiɗo to Herat, ko porogaraam mo alaa ko nafata, ko hitaande wootere. Rewɓe e sukaaɓe rewɓe wonɓe e porogaraam oo ina keewi wonde hakkunde duuɓi 15 e 25. Forough yi’i haaju e duɗal koɗki rewɓe tan nde kanko e hoore makko o janngata, o hawri e diisnondiral e banndiraaɓe worɓe.[2] O sosi kampaañ ngam wallitde yimɓe heewɓe rewrude e IndieGoGo, o hawri ko ɓuri $22,000 USD ngam wallitde kaalis duɗal coding ngal.[10] CTI heɓi kadi kaalis ummoraade e pelle goɗɗe, ko wayi no Fonds Malala e GitHub, kam e ordinateeruuji 20 portaabe ummoraade e Overstock.com.[7][11] Faandaare Forough e sosde CTI ko rokkude sukaaɓe rewɓe ɓee humpitooji karallaagal nafooji e nder nokkuuji kisal e wellitaare. Almuɓɓe ina mbaawi kadi mahde resume mum en baawɗo addande ɓe fartaŋŋeeji golle ɓurɗi mawnude caggal nde ɓe njoofi.[12] Almuɓɓe ɓurɓe yahrude yeeso ina njannga no mbaɗata appli mobile e pijirlooji jaŋde, ɓe ngalaa humpito ina njannga ko ɓuri heewde e coding e karallaagal karallaagal goɗɗal, ko wayi no no kuutortoo lowre enternet.[3] Forough hollitii yiɗde mum udditde caɗeele kese CTI e nder gure goɗɗe e nder Afganistaan e leyɗeele Fuɗnaange hakkundeejo e Afrik fof.[7][13][14]
E hitaande 2021, Forough dogi uddi nokku ɗo duɗal ngal woni ɗoo to Herat sabu Taliban heɓtude leydi ndii. Ngam heɓugo janngirde waawa jokkugo bee laawol, CTI hokki almudɓe marɓe haaje laptopuuji e packages internet. Capanɗe jeetati e nder teemedere (80%) almudɓe ɓee njokkii e yahde duɗal ngal e internet.[4]
Njeenaaje
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 2016, CTI woni keɓoowo njeenaari CITRIS Athena to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Berkeley, njeenaari rewɓe e nder karallaagal e nder yontaaji garooji.[15] E nder hitaande ndee tan, CTI rokkaama njeenaari RISE ndi Google rokki fedde ndee 25 000 dolaar Amerik.[16] E hitaande 2017, CTI heɓi njeenaari renndo Sustania.[17]
Waɗde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Forough ko Peace is Loud speaker mo tiitooɗe mum haaldata ko "Rewɓe e Karallaagal: Naatde e ko fayi arde", "Jannginde, doolnude, e semmbinde rewɓe Afganistaan", "Koddingol ngam waylude renndo", e "Hebbinde ŋakkeende jinnaaɓe e nder STEM." [18] O waɗii yeewtere TED e hitaande 2013, o woniino kadi haaloowo e fedde Clinton e hitaande 2015.[1][19][20] O woniino kadi jannginoowo eɓɓoore Google e hitaande 2016 wiyeteende Waylo-waylo waɗaama e Kod.[5][21][22]
Aandinol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E nder ñalngu teddungal sukaaɓe rewɓe gadano Marie Clair e hitaande 2016, Forough heɓi njeenaari « The Revolutionary » . [23] O annditaama kadi e The Game Awards 2019 wonde ko o ɓiyleydi winndereyankeewal, neɗɗo kuutortooɗo pijirlooji ngam waɗde waylooji moƴƴi.[24] O jeyaa ko e defte 200 rewɓe: Mo waylata no njiyru-ɗaa aduna (2017), Unlocked: No rewɓe doole ndokkirta rewɓe (2021), e En ngoni ɗoo haa jooni: Rewɓe Afganistaan e cuusal, ndimaagu, e hare ngam naneede (2022).
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Arsiif TED (2017-11-20), Rewɓe IT Afganistaan | Fereshteh, ƴettaa ko 27-11-2017
Birniwol, Kirsti (2016-11-07). "Jokkondira e koɗkiiji rewɓe Afganistaan ɓe ngonaa ƴaañiiɓe e jinnaaɓe". Gardiiɗo oo. ISSN 0261-3077. Keɓtinaa ko 27-11-2017.
"Fereshteh Forough ina semmbina rewɓe Afganistaan rewrude e koɗki – On njaaraama e fedde rewɓe winndere". www.Fooyre debbo aduna.com. Keɓtinaa ko 27-11-2017.
"Debbo gonɗo caggal duɗal gadanal to Afganistaan, ngal rewɓe fof mbaɗata". jaayndeeji.com. 2022-03