Ganiyu Adams
Ganiyu Adams, mo yimɓe fof nganndi Gani Adams (jibinaa ko ñalnde 30 lewru Abriil hitaande 1970), ko neɗɗo Naajeeriya, ko o dawriyanke, ko o jom doole e nder leydi Yoruba.
Nguurndam adanɗam
Gani Adams jibinaa ko ñalnde 30 lewru abriil hitaande 1970, to Arigidi-Akoko, hannde ina wiyee Akoko nokku laamu nokkuyankeewo worgo-fuɗnaange e nder diiwaan Ondo.
Jaangirde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Gani Adams fuɗɗii golle mum jaŋde ko to duɗal sukaaɓe Army to Otukpo, to diiwaan Benue. Kono sabu sifaa golle baaba makko, ɓe ngummii to Lagos ɗo o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Municipal to diiwaan Surulere to diiwaan Lagos e hitaande 1980. Caggal jaŋde makko leslesre,o yahri to duɗal hakkundeewal Ansar-Ud-deen to Randle Laawol, Surulere. Caggal jaŋde makko hakkundeere, o yahi caggal ɗuum o janngi ko fayti e peewnugol mobelaaji e dekoraasiyoŋ nder galleeji, o timmini ɗum e hitaande 1987.[2]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Adams miijoyii ko o waawi waɗde heen ko ina addana mo kaalis ngam heblude haajuuji makko fof. O naati e fedde wiyeteende Stabilini Visinoni Limited, fedde mahngo leydi Itaali, jooɗiinde to Apapa to Lagos, ngam wonde dekoraasiyoŋ nder galleeji. Caggal ɗuum o woppi sosiyatee oo ngam sosde gollordu makko nder leydi ndi o inniri “Gadson interiors”.
Jahngo Gani Adams e nder demokaraat e golloowo fuɗɗii ko gila e cukaagu mum. E hitaande 1992, o wonti daraniiɗo demokaraasi, o waɗii kampaañ ngam haɓaade demokaraasi sabu hare makko ngam haɗde laamu konu e nder leydi ndii, e waɗde tawtoreede neɗɗo gooto e laamu demokaraasi.
Hare ndee noon, addani mo toɗɗaade wonde gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe e nder fedde laamu nokkuure Mushin e nder Fedde Ndimaagu Siwil (CLO) e hitaande 1993 ; fedde nde ina jokki e ƴellitde jojjanɗe aadee e nder leydi Najeriya. O woniino kadi tergal gollorngal e nder fedde sukaaɓe Oodua (OYM) e tergal sosngal fedde leƴƴi Oodua e hitaande 1994. Ko kanko woni cukko gardiiɗo ngenndiijo gadano, kadi ko kanko woni jooni gardiiɗo fedde leƴƴi Oodua.[3] Gani wonnoo ko ardiiɗo fedde Oodua Peoples Congress, fedde ngenndiyankoore jooɗiinde e nder leydi Najeriya, nde wallitorii leydi ndimaagu ngam leñol Yoruba.[4][5]
Oodua Peoples Congress sosaa ko e hitaande 1994 ngam wonde fedde renndo-pinal ngam ɓamtude leñol Yoruba e pinal mum.[6] Hay so tawii Gani wonaano tergal sosngal OPC, o toɗɗaama koolaaɗo kuuɓal leydi Oodua Peoples Congress, caggal ɗuum o ummii e njuɓɓudi leydi ndii fof caggal nde Inspekteer Jeneral Polis Musiliu Smith hollitii wonde o yiɗaa e hitaande 2000 e njoɓdi kaalis N100,000 ngam fedde makko naatde e hareeji bonɗi.[7] O nanngaa ko ñalnde 22 lewru bowte hitaande 2001, kono caggal ɗuum o woppitaa caggal nde o nanngaa e kasooji to Lagos, Abeokuta e Abuja.[8][9]
Ñalnde 14 oktoobar 2017, Adams bayyinaama wonde ko Aare Ona Kakanfo 15ɓo leydi Yorubaal, tawi ko Oba Adeyemi III, Alaafin Oyo. Tiitoonde laamu nguu ko mawɗo Moshood Abiola joginoo ko adii maayde mum e hitaande 1998.[10]
Gani Adams tawtoraama ñalngu Elegbara nguu e hitaande 2019. O waɗi konngol dow kawtal diiwal lesdi Naajeeriya nde o woni ton.[11]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- "Alaa ko nanndi e mawɓe Alaafin, Aare Onakakanfo ―Gani Adams". Kabaaru Vanguard. 16-01-2020. Heɓtinaama ñalnde 14-03-2022.
- "FOF: Gila e hooreejo OPC haa e seneraal Yorubaland, waylude Gani Adams". Kaɓirgal ngal. 10-17 hitaande 2017. Heɓtinaama ñalnde 28-01-2021.
- Abimboye, Micheal (8 mars 2015). "Saak Jega jooni, Gani Adams haalani Yonatan". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude. Ƴeewtaa ko ñalnde 2 Duujal 2015.
- Bermaan, Burus; Dikson Eyoh; Ko ɗum woni ko wiyetee “2004). Leñol & demokaraasi e nder Afrik. James Kurrey ko bayyinoowo. p. 163. ISBN 978-0-85255-860-7.
- Tunde babawale (2003). Fitinaaji nder gure, militeeruuji leƴƴi, e caɗeele cemmbingol demokaraasi e nder leydi Nijeer (Nijeer). Duɗal jaayɗe e renndo (Jaaynde Malthouse). ISBN 978-978-023-160-6.
- Yohanes Harnisfeger (2008). Demokaraasi e sariya lislaam: Hare sharia e nder leydi Najeriya. Kampus verlag. p. 117. ISBN 978-3-593-38256-2.
- Sileymaan, leydi Toba; Adeyeye, Yuusuf (16 Yarkomaa 2001). "Niiseer: Ardiiɗo OPC yiɗɓe, Gani Adams, nanngaama". Jaaynde Ñalawma oo. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 5 lewru Seeɗto 2001. Ƴeewtaa ko ñalnde 2 Duujal 2015.
- Hirnaange Afrik. Afrimedia hakkunde leyɗeele. Hitaande 2001.
- Kayode-Adedeji, Dimeji (27 juin 2015). "Polis leydi Niiseer waɗi mi lollude – Gani Adams". Waktuuji ɓurɗi moƴƴude. Keɓtinaama ñalnde 2 Duujal 2015.
- "Alaafin suɓii Gani Adams ngam wonde Aare Ona Kakanfo keso". Punndi ndii. Ƴeewtaa ko ñalnde 17 oktoobar 2017.
- "Gani Adams e juulde elegbara 2019". Kesɗitingol Twitter.