Jump to content

Garrison Wiliyam Lloyd

Iwde to Wikipedia
Garrison Wiliyam Lloyd
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeWilliam, Lloyd Taƴto
Innde ɓesnguGarrison Taƴto
Ɗuubi daygo10 Bowte 1805 Taƴto
ƊofordeNewburyport Taƴto
Date of death24 Duujal 1879 Taƴto
Place of death𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳 Taƴto
Manner of deathnatural causes Taƴto
Cause of deathkidney disease Taƴto
Place of burialForest Hills Cemetery Taƴto
SiblingJames Holley Garrison Taƴto
Dee/goriiwoHelen Eliza Garrison Taƴto
MarudeFanny Garrison Villard, Wendell Phillips Garrison, William Lloyd Garrison Jr., George Thompson Garrison, Francis Jackson Garrison Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Writing languageInngilisjo Taƴto
Sana'ajieditor, social reformer, writer, journalist, abolitionist Taƴto
Field of workabolitionism, journalism, women's rights Taƴto
Movementabolitionism Taƴto
Memba enAmerican Anti-Slavery Society, New England Non-Resistance Society Taƴto
Political ideologyabolitionism Taƴto
Copyright status as a creatorcopyrights on works have expired Taƴto

William Lloyd Garrison ( 10 desaambar 1805 – 24 mee 1879) ko Ameriknaajo daraniiɗo woppude laamu, jaayndiyanke, e peewnitoowo renndo . Jaaynde makko janngeteende no feewi ngam haɓaade maccungaagu wiyeteende The Liberator ko doole doolnuɗe, ɗe ndartini jamaanu abolition, ɗe Garrison sosi e hitaande 1831, yaltini ɗum to Boston haa maccuɗaagu e nder leyɗeele dentuɗe Amerik mumtaa e kuulal sappo e tatiwal e hitaande 1865. O wallitnoo hakkeeji rewɓe e du0ca daande ngam dillere suɓngooji rewɓe .[1][2]

Garrison ƴellitii « alaa laamu », anndiraango kadi « anarkisma », o salii jojjanɗe laamu Amerik e dow tuugnaade e naatgol mum e wolde, e imperiyaalisma, e maccungaagu, waɗi ɗum ko fenaande e doolnunde. Goongɗinal makko e njiimaandi neɗɗo, e ñiŋde laamu doole, ina anndaa wonde ko ɗum huunde nde ardii won e mbaydiiji miijo libertariyankooɓe jamaanu . O fuɗɗiima haɓaade fitinaaji ko wayi no kuule, o wiyi kadi ko pacifism kerecee en ngam haɓaade bonannde. Kono, e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik, Garrison annditii wonde hare kaɓirɗe ina foti wonde feere ngam ittude maccungaagu, o walli hooreejo leydi ndii, hono Abraham Lincoln, ngam joofnude juɓɓule ɗee. O jeyaa ko e sosɓe Fedde Ameriknaare Haɓantoonde Maccungaagu, o ƴellitii ko yaawi, tawa ko e dow ballal, ko luulndii rimɗinde jiyaaɓe e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko yaawi, tawa ko e dow njoɓdi seeɗa-seeɗa .

Garrison ko binndoowo, ko ɗum walliti mo e dogginde The Liberator . So omo golloroo e binndanɗe makko ngam ɓataake, o winndata ɗe tawa omo waɗa heen sifaa bayyineede, tawa o winndaani ɗe e ɓataake.  : 57 

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Natal Garrison ngal Nataniyel Joselin waɗi hitaande 1833

Garrison jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1805, to wuro wiyeteengo Newburyport, to leydi Massachusetts ko ɓiy ɓiyleydaagu tokooso e nder leydi Angalteer, to leydi Kanadaa hannde ndii. E nder sariya gooto ngam wallitde laana ndiwoowa ñawɓe e waasɓe, baaba makko Abijah Garrison, pilot laana ndiwoowa njulaagu e jaagorde laana ndiwoowa, heɓiino kaayitaaji Amerik, o nawti ɓesngu makko to Newburyport e hitaande 1806. Sariya Embargo Amerik mo hitaande 1807, yiɗnooɗo bonnude laana ndiwoowa Ameriknaajo decline e nder leydi Angalteer, saabiima. Baaba makko ɓooyaani ko o dañii golle, o woppi galle oo e hitaande 1808. Yumma Garrison ko Frances Maria Lloyd, ina wiyee ko o neɗɗo juutɗo, jom gite, jom jikkuuji diine tiiɗɗi. O fuɗɗii innirde ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo William Lloyd, innde makko hakkundeere, ngam hisnude innde galle makko; ɓaawo o winndi innde maako bana "Wm. Lloyd". O sankii ko hitaande 1823, to wuro Baltimore, to Maryland .

Garrison ina sooda limoŋ e bonbon galle nde o woni suka, kadi ina yettina leɗɗe ngam wallitde galle oo. E hitaande 1818, tawi omo yahra e duuɓi 13, Garrison fuɗɗii golloraade ko no jannginoowo jimɗi e nder njuɓɓudi duuɓi 7 ngam yuɓɓinde jaaynde Newburyport Herald . Ɓooytaani o fuɗɗii winndude binndanɗe, o heewi winndude ko e innde Aristides . (Aristides ko dowla Atennaajo, seneraal, ina wiyee "Just".) O waawi winndude no o tappirta binndol makko nii, tawa o alaa haaju e kaayitaaji. Darnde makko ɓurnde maantinde e ɓataake oo, e hitaande sakkitiinde e jaŋde makko e hitaande 1826 nde o heɓi duuɓi 20, ko salaade John Neal , winnditiiɓe Ameriknaaɓe no feewi . Ɗum fuɗɗii ko luural duuɓi. Caggal nde janngugol makko joofi, Garrison wonti tan ko joom, bayyinoowo, e binndoowo Newburyport Free Press, o heɓi hakkeeji ɗii e juuɗe sehil makko Isaac Knapp, mo janngunoo kadi to Herald . Gooto e wallitooɓe ɓe sahaa kala ko yimoowo e daraniiɗo woppude laamu biyeteeɗo John Greenleaf Whittier . E nder ndee ɗoo golle gadane, hono binndoowo jaaynde wuro tokooso, Garrison heɓi karallaagal ngal o huutortoo caggal ɗuum ngam wonde binndoowo, haaloowo, e bayyinoowo jaayndeeji anndaaɗi e nder leydi ndii. E hitaande 1828, o toɗɗaa yo o won hooreejo jaaynde wiyeteende « National Philanthropist » to Boston, to leydi Massachusetts, jaaynde Ameriknaare adannde ngam ƴellitde njuɓɓudi laamu ndi sariya yamiri .

O naati e dille luulndiiɗe maccungaagu e kitaale 1820 e nder yontaaji, o salii fedde koloñaal Amerik e miijooji seeɗa-seeɗa ɗi ko ɓuri heewde e woɗɓe tawtoraaɓe e dille ɗee. Garrison wonnoo ko e sosde fedde wiyeteende The Liberator ngam ƴellitde miijooji makko ƴaañooɓe. E nder jannguɓe bayyinaango ngoo, e hitaande 1832 o yuɓɓini Fedde haɓantoonde maccungaagu to Angalteer keso . Ndee renndo yaajtini haa wonti fedde Ameriknaare haɓantoonde maccungaagu, nde daranii darnde wonde maccungaagu ina foti momteede ɗoon e ɗoon, wonaa seeɗa seeɗa.

Helen Elisa Benson Garrison

Ñalnde 4 suwee 1834, Garrison resi Helen Eliza Benson (1811-1876). Ko o ɓiy njulaagu abolitioniste pentiiɗo. Jokkondiral maɓɓe ina tiiɗi no feewi nde tawnoo kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngollodiima e karallaagal ngam heɓde paandaale goote. Nde debbo makko maayi, Garrison woyi haa juuti, haa arti noon e etaade yiytude feere ngam ɓe njokka jokkondirde e maɓɓe e nder diine. Ɓe mberlaa ko e yanaande Forest Hills to Boston. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo e ɓiɓɓe worɓe njoyo. Ɓiɓɓe maɓɓe ɗiɗo, ɓiɗɗo debbo e gorko, maayi ko e cukaagu.

E duuɓi 25, Garrison naati e dille luulndiiɗe maccungaagu, caggal ɗuum o yetti deftere 1826 nde Reverend Presbyterian John Rankin, ɓataakeeji ko faati e maccungaagu, ngam daɗndude mo e golle ɗee. [1] E nder dumunna juutɗo, o jokkondiri e Fedde Ameriknaare Koloniisaasiyoŋ, fedde daraniinde « koɗki » ɓaleeɓe rimɓe e nokku (anndiraaɗo hannde Liberiya ) to bannge worgo Afrik. Hay so tawii won terɗe renndo ngoo ina cemmbina rokkude yimɓe maccuɓe ndimaagu, woɗɓe ina cikki wonde ummital ko feere ngam ustude limoore ɓaleeɓe jeyaaɓe e leyɗeele dentuɗe Amerik. Terɗe Hoɗɓe cikkatnoo ko ustude kulhuli ɓaleeɓe rimɓe e nder renndo ina wallita e hisnude juɓɓule maccungaagu. E darorɗe hitaande 1829-1830, “Garrison salii koloñaal, o ñaagii yaafuya e yeeso yimɓe fof sabu majjere makko, caggal ɗuum, hono no o waɗiri nii, o ñiŋii kala waɗooɓe ɗum.” [2] O hollitii wonde William J. Watkins, daraniiɗo haɓaade koloñaal, banndiiko mum, ina jogii batte e miijo makko. [3]

  1. Chapman, John Jay (1921). William Lloyd Garrison. Boston: Atlantic Monthly Press.
  2. Ehrlich, Eugene; Carruth, Gorton (1982). The Oxford Illustrated Literary Guide to the United States. New York: Oxford University Press. p. 53. ISBN 0195031865.