Jump to content

Gbemisola Adeoti

Iwde to Wikipedia
Gbemisola Adeoti
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeGbemisola Taƴto
Innde ɓesnguAdeoti Taƴto
ƊofordeIseyin Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore Taƴto
Sana'ajiwriter, poet, university teacher, journalist Taƴto
Field of workAfrican literature Taƴto
EmployerObafemi Awolowo University Taƴto
Janngi toUniversity of Ibadan, Obafemi Awolowo University Taƴto

Gbemisola Adeoti ko ganndo e yimoowo leydi Najeriya. Ko o jannginoowo binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Engele.[1] Ko kanko winndi deftere Naked Soles nde e sahaa gooto wasiyii ɗum ko Yiilirde Ngenndiire Naatgol e Matrikulaasiyoŋ. Hakkunde 2011 e 2015, o woniino gardiiɗo Duɗal Jaŋde Pinal, kadi ko kanko woni Deenoowo Faculté des Arts tuggi 2015 haa 2019 to OAU.[2]

Gbemisola Adeoti ummii ko Iseyin e nder diiwaan Oke Ogun to diiwaan Oyo. O heɓi jaŋde makko leslesre e hakkundeere to duɗal leslesal katolik St Mary e duɗal Koso Community Grammar kamɓe ɗiɗo fof to Iseyin, tuggi 1973 haa 1983 ɗo o heɓi bak makko ko almuudo ɓurɗo waawde. O heɓi dipolomaaji makko B. A. e fannuuji dingiral (1989) e M. A. e binndol e ɗemngal Engele (1995) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile Ife, leydi Nijeer. Caggal mum o heɓi doktoraa makko e ɗemngal Engele e hitaande 2003 tawi o woni ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan, to leydi Nijeer.

Gbemisola Adeoti meeɗiino wonde Jaaynde/Wiɗtoowo e jaaynde The News Magazine, Lagos, hade makko naatde e Departemaa Engele to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile Ife ngam wonde balloowo jaŋde toownde ɗo o ummii o wonti porfeseer e hitaande 2010. Fannuuji makko janngingol e wiɗto ina jeyaa heen: Binndol Drape, Binndol Shake Afrik Daartol/Teori e Pinal Leñol.

Binndi jaŋde e nguurndam

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Adeoti yaltinii defte keewɗe e nder jaayɗe tedduɗe e nder leydi ndii e nder winndere ndee. Golle makko ina jeyaa heen Daandeeji Offstage: Drama Najeriya dow Drama e Siyaasa, Estetik Adaptaasiyoŋ nder Drama Naajeeriya hannde, Film Wideyooji Naajeeriya e ɗemngal Yoruba e Siyaasa e humpito wuro nder binndol Afrik hirnaange caggal koloñaal. Darnde makko Inaugural, o sakkitii e hitaande 2015, tiitoonde mum ko: Binndol e naalankaagal ɓuuɓnude hoore neɗɗo e nder ŋakkere mum.

Adeoti wondi e (e Bjorn Beckman) deftere Hakkilantaagal e Ƴellitaare Afrik: Ƴellitaare e Reentaade e nder politik Afrik e (e Femi Osofisan) Binndol pijirlooji e nder leydi Nijeer hannde; yeewtere yeewtere adannde winndooɓe pijirlooji to leydi Nijeer e hitaande 2013. Ko kanko kadi woni gardiiɗo deftere binndol Afrik e ko fayi arde e nder laddeeji Afrik: miijooji teskinɗi e defte D. O. Fagunwa. O golliima kadi e defte ɗiɗi binndanɗe teskinɗe e golle dingiral Ahmed Yerima - Muse e Mimesis : Yiyngooji teskinɗi e dingiral Ahmed Yerima (2007) e Muse gooto, masɗe keewɗe: Miijooji e dingiral Ahmed Yerima cakkitiingal ngal (2021).

Adeoti wonnoo ko njillu to Akademi Biritaan to Duɗal Teyaatre Workshop, Duɗal Engele, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Leeds, Angalteer e hitaande 2008 e Fellow Postdoctoral to Porogaraam Humanities Afrik e nder hoɗorde to Duɗal Adunawal Janngirɗe Pinal, Juɓɓule e Faggudu (IIAS) gila In2109, In2109 2012, o rokkaa njeenaari hooreejo fedde ganndal Afrik (ASA), to Philadelphie, to Amerik. O wonii hannde Wasiya/Mentor wonande Porogaraam Humanities Afrik.

Adeoti ko tergal e pelle karallaagal ko wayi no Fedde Winndooɓe Naajeeriya (ANA), Fedde Ngenndiije Dentuɗe Naajeeriya (NANTAP), Fedde Naajeeriya Naajeeriya (SONTA), Fedde Annduɓe Engele Naajeeriya (ESAN) e Akademi Letters Naajeeriya (NAL). Ko kanko woni gardiiɗo, Duɗal Janngirɗe Pinal, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile Ife, tuggi 2011 haa 2015 e Dekan, Duɗal Naalankaagal tuggi 2015 haa 2019. O woniino gardiiɗo (e jooni kadi gardiiɗo mawɗo) Duɗal janngirɗe Ife the JoFEIS de la littérature africaine e Jannde Pinal. Ko o ƴeewtotooɗo e tergal e Yiilirde Wagginoore Jaayndeeji keewɗi e nder leydi ndii e caggal leydi. O tawtoraama kadi batuuji jaŋde e nder leyɗeele keewɗe e nder Afrik, Orop e Amerik.

Yimre e Binndanɗe Tagngo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Gbemisola Adeoti yaltinii jimɗi gooto gooto e nder jaayɗe binndaaɗe e nder leydi ndii e nder winndere ndee. E nder weltaare makko, o yaltinii deftere makko adannde wiyeteende Naked Soles e hitaande 2005. Gila nde deftere ndee yalti, jimɗi cuɓaama e nder golle ɗee, ko juɓɓule ƴeewndo ngenndiije e ƴeewndo diiwaanuuji. Hakkunde 2008 e 2020, jimɗi makko ina ngonnoo e doggol jaŋngugol Literature e ɗemngal Engele e nder jaŋdeeji renndo ɗi Diiso Jaŋngirɗe e Matrikulaasiyoŋ (JAMB), Diiso jaŋde ngenndiijo (NECO) e Diiso jaŋde Afrik hirnaange (WAEC) mbaɗata. Haayre henndu ko jimɗi Adeoti cakkitiiɗi.

  1. ↑ Dean | Faculty of Arts, OAU". fart.oauife.edu.ng. Retrieved 2022-07-14.
  2. ↑ Adeoti Gbemisola Aderemi". Nigerian Academy of Letters. Retrieved 2022-07-14