Jump to content

Giloriya Steinem

Iwde to Wikipedia
Giloriya Steinem
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InditirdeGloria Steinem Taƴto
SoomaGloria Marie Steinem Taƴto
InndeGloria, Marie Taƴto
Innde ɓesnguGiménez Taƴto
Ɗuubi daygo25 Mbooy 1934 Taƴto
ƊofordeToledo Taƴto
SiblingSusanne Steinem Patch Taƴto
Dee/goriiwoDavid Bale Taƴto
Significant personFlorynce Kennedy Taƴto
ƊemngalInngilisjo Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Writing languageInngilisjo Taƴto
Field of workessay, journalism, politics, Feminism Taƴto
EmployerChayanne Taƴto
Janngi toSmith College, Waite High School Taƴto
ResidenceDowlaaji Dentuɗi Taƴto
Archives atSophia Smith Collection Taƴto
MovementFeminism Taƴto
Memba enPhi Beta Kappa Society, National Women's Political Caucus, Democratic Socialists of America, American Academy of Arts and Sciences Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttp://www.gloriasteinem.com Taƴto

Gloria Marie Steinem ( /ˈ s t aɪ n əm / STY -p ; jibinaa ko ñalnde 25 marse 1934) ko jaayndiyanke Ameriknaajo, daraniiɗo renndo-politik, ummoriiɗo e leydi Amerik e gardagol rewɓe ɗiɗaɓol e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e darorɗe kitaale 1960 e puɗal kitaale 19901 .

Steinem ko winndiyanke jaaynde New York, kadi ko gooto e sosɓe jaaynde Ms. E hitaande 1969, Steinem yaltinii winndannde wiyeteende « Caggal doole ɓaleeɓe, ndimaagu rewɓe » nde addani mo hakkille ngenndiijo, nde waɗti mo wonde gardiiɗo rewɓe. E hitaande 1971, o wondi e sosde fedde politik rewɓe ngenndiire nde rokkata heblooji e ballal rewɓe yiɗɓe suɓaade e toɗɗaade e nder laamu. E hitaande 1971 kadi, o wondi e sosde fedde wiyeteende Women’s Action Alliance nde, haa hitaande 1997, rokki ballal to bannge njuɓɓudi daraniiɓe rewɓe, o golliima ngam ɓamtude sabaabuuji e sariyaaji rewɓe. E kitaale 1990, Steinem wallitii e sosde ñalngu ƴettu ɓiɓɓe men rewɓe to golle, ñalngu ngu sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓee mbaawi janngude ko fayti e golle garooje. E hitaande 2005, Steinem, Jane Fonda, e Robin Morgan mbaɗti sosde Fedde Rewɓe Jaayndeeji, fedde « gollotoonde ngam waɗde rewɓe yiyeede e doole e nder jaayndeeji ».

As of May 2018[update], Steinem was traveling internationally as an organizer and lecturer, and was a media spokeswoman on issues of equality. In 2015, Steinem, alongside two Nobel Peace Laureates (Mairead Maguire of Northern Ireland and Leymah Gbowee of Liberia), Abigail Disney, and other prominent women peace activists, undertook a journey from the capital of North Korea, Pyongyang to South Korea, crossing the Korean Demilitarized Zone, the heavily militarized border on the 38th parallel of the Korean peninsula.

Steinem ina haalda e wallidiiɓe mum e batu rewɓe wonduɓe e Arizona to Dental nokkuuji kaɓirɗe to Phoenix, Arizona, lewru suwee 2016.

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Steinem jibinaa ko ñalnde 25 marse 1934, to Toledo, to Ohio, ɓiy Ruth (jibinaa ko Nuneviller) e Leo Steinem. Yumma makko ko Presbyterian, ko ɓuri heewde e mum ko Almaañ (ina heen Prusse ) e won e iwdi Ecoppi. Baaba makko ko yahuud, ɓiy eggooɓe ummoriiɓe Württemberg, Almaañ, e Radziejów, Poloñ. [1] Neene makko to baaba makko, Pauline Perlmutter Steinem, wonnoo ko hooreejo goomu jaŋde Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe, nulaaɗo e Kawtal Rewɓe hakkunde leyɗeele 1908, e debbo gadano suɓaade e nder Toledo Diiso jaŋde well a moveca, ngam. Pauline kadi hisnii terɗe galle mum keewɗe e warngooji Holocaust . [2]

Steinem en ina nguurnoo, ina njaha e nder otooji, ɗo Leo waɗata njulaagu mum, ko yeeyoowo antiques roaming. Ko adii nde Gloria jibinata, yumma mum, Ruth, ndeen ina yahra e duuɓi 34, ina wondi e « nervous breakdown », ɗum addani mo wonde neɗɗo mo alaa ko waawi, ina nanngaa e miijooji majjere, ɗi sahaa e sahaa fof ina mbaɗta fitinaaji. O wayli "e debbo jom semmbe, jiɗɗo weltaare, jiɗɗo defte" o wonti "neɗɗo kulɗo wonde gooto, mo waawaano jogaade goonga haa juuta ngam jogaade golle, mo waawataa jogaade hakkille no feewi ngam janngude deftere." [3] Ruut waɗii dumunna juutɗo e nder e caggal sanatoriiji ñawɓe hakkillaaji. [3] Steinem ina yahra e duuɓi sappo nde jibnaaɓe mum ceerti e hitaande 1944. [3] Baaba makko yahi Kaliforni ngam yiytude golle, kanko e yumma makko ɓe njokki e wuurde to Toledo. [3]

Nde jibnaaɓe maako ceerti ngam nyawu daada maako, Steinem hokkay ɗum ngam ɓuutugo worɓe haa baaba maako-o wi'i o "faami, o meeɗay aybugo mo ngam sendirki maako." Ɗum fof e wayde noon, batte ɗeen kewuuji ina njogii batte mbayliigu e neɗɗaagu makko : nde tawnoo baaba makko, yeeyoowo jahoowo, meeɗaa rokkude galle oo deeƴre kaalis no feewi, yaltude makko ina ɓeyda ngonka maɓɓe. Steinem hollitii wonde waasde yumma mum jogaade golle ko seede gaññeeje keewɗe e rewɓe gollotooɓe. [4] O joofniri kadi wonde ŋakkeende muñal safrooɓe e yumma makko ummorii ko e animus nannduɗo e oo, haɓaade debbo. [4] Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, Steinem siftinii ko yumma mum heɓi koo, ko huunde tiiɗnde e faamde tooñanngeeji renndo.  : 129-138 Ɗeeɗoo miijooji kollitii Steinem wonde rewɓe ngalaa potal renndo e politik . [5]

Steinem janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde Waite to Toledo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Western to Washington, DC, o heɓi heen seedantaagal mum, tawi omo hoɗi e mawniiko debbo biyeteeɗo Susanne Steinem Patch . Ndeen o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Smith College, duɗal ngal o jokki e jokkondirde e mum, o heɓi heen AB magna cum laude makko, o heɓi kadi seedantaagal makko Phi Beta Kappa .

E hitaande 1957, Steinem yaltini ɓiɗɗo mum . Laawol ngol ko Doktoor John Sharpe, cafroowo Angalteer, waɗi ɗum, nde ruttaade ɓiɗɗo ina haɗaa haa jooni. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, Steinem sakkitii mo deftere mum wiyeteende Nguurndam am e laawol (2015) . O winndi, "Dr. John Sharpe mo London, mo e hitaande 1957, duuɓi sappo ko adii nde safrooɓe to Angalteer mbaawi waɗde ruttaade e dow sariya ngam kala ko wonaa cellal debbo oo, ƴettii riis mawɗo ngam ruttaade e Ameriknaajo jahroowo e duuɓi capanɗe ɗiɗi e ɗiɗi e laawol mum feewde Inndo. o wi’i, ‘Aɗa foti fodande mi geɗe ɗiɗi Ko adii fof, a haalantaa hay gooto innde am, ɗiɗaɓere ndee, aɗa waɗa ko njiɗɗaa waɗde e nguurndam maa.’”

E darorɗe kitaale 1950, Steinem waɗii duuɓi ɗiɗi to leydi Inndo, o woniino fedde Aasiyankoore wiyeteende Chester Bowles. [1] O woni ko e Mahatma Gandhi, caggal ɗuum o waɗti waɗde kampaañ makko caggal dille ndimaagu Gandhi. [2] [3] Caggal nde o arti Amerik, o woni gardiiɗo fedde wiɗtooji jeytaare, fedde nde CIA rokkata kaalis e nder sirlu . [1] O golliima ngam neldude almudɓe Ameriknaaɓe ɓe ngonaa kominist en to ñalɗi sukaaɓe winndereeji 1959 . [1] E hitaande 1960, o gollinaama e jaaynde Warren Publishing, o woni golloowo gadano e Help! batakewol hubaru. [4]

  1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named roots
  2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named jwa
  3. 1 2 3 4 Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named Steinem 1983 140–142
  4. 1 2 Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named Marcello, Patricia 2004
  5. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named OutrageousActs