HO Daawiis
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | H. |
| Innde ɓesngu | Davies |
| Ɗuubi daygo | 5 Seeɗto 1905 |
| Ɗoforde | Lagos |
| Date of death | 22 Jolal 1989 |
| Sana'aji | lawyer, ngaɗoowo siyaasaje |
| Position held | minister |
| Janngi to | London School of Economics and Political Science, Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi kings, sa'aré janngirde masinko'éine dje ɓiɓɓe worɓe |
| Member of political party | National Council of Nigeria and the Cameroons |
Mawɗo Hezekiah Oladipo Davies, QC (5 abriil 1905 – 22 noowammbar 1989) ko ngenndiyanke mawɗo, baaba mum sosɗo, awokaa, jaayndiyanke, senndikaa, hooreejo miijo e politikyanke e nder dille ngenndi ndii feewde e jeytaare mum e hitaande 1960 e ɗoon e ɗoon.[1]
Daartol galle e balɗe gadane
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Mawɗo Davies jibinaa ko to wuro Lagos, to leydi Najeriya. Yumma makko ko tergal e galle Agbaje to Ibadan, mawniiko gorko ko Oba Effon-Alaiye e mawniiko gorko ko Owa (Laamɗo debbo laamɗo) Ilesha . Neene makko ko laamɗo debbo Haastrup, ɓiy laamɗo Ijesha, mawniiko gorko, laamɗo Ogunmade-Davies mo suudu laamu Ogunmade to Lagos, ko ɓiy laamɗo Docemo . Baaba maako, anndiraaɗo "Muusa Ruuhu", o jeyaa ko e sosɓe Eklesiya Kerubim e Serafim leydi Naajeeriya.
Hakkunde 1911 e 1917, Davies naati duɗal Wesley, to wuro Olowogbowo, to wuro Lagos. Ndeen o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Methodist, to Lagos, ɗo o janngi tuggi 1917 haa 1920. E hitaande 1921, o fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, to Lagos, o waɗi noon haa hitaande 1923. E hitaande rewtunde ndee, o wonti balloowo Master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kings, Lago
Teskaama nder soobiraaɓe maako wakkati ɓingel maako woni hooreejo leydi Naajeeriya arandeejo, Dr Nnamdi Azikiwe, mo janngi haa janngirde mawnde nde sukaaɓe Methodist, Lagos bee maako, e ardiiɗo lesdi Naajeeriya arandeejo, Sir Adetokunbo Ademola, e doktoor arandeejo lesdi Naajeeriya, Dr. Onith Colleges' Akerele .
Jaŋde toownde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]HO Davies, malla HOD, bana no o noddirtee, o jeyaa nder Naajeeriya'en arande'en huuwtinirgo taskaram jannguki haa woɗɗi haa Jaami'aare London, o waɗi soobiraaɓe bee laawol man bee bana Lord Denning . O heɓi jaŋde toownde to Londres e hitaande 1925 e nder fedde Eyo Ita . O naati kadi duɗal faggudu to Londres e hitaande 1935, ɗo o woni almuudo Harold Laski, o heɓi BComm (Hons). E nder hitaande ndee tan, o toɗɗaa hooreejo fedde Cosmopolitan Club duɗal ngal. Nde o woni to leydi Angalteer, o woniino hooreejo fedde janngooɓe Afrik hirnaange, o woniino kadi nulaaɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres e nder Goomu toppitiingu jaŋdeeji Angalteer. Caggal ɗuum o arti Londres e hitaande 1944, o janngi toon sariya, o noddiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Engele to Middle Temple Inns of Court, to Londres e hitaande 1946. E hitaande 1959, Davies waɗi hitaande e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard .
Golle politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Davies ko tergal sosngal fedde sukaaɓe Lagos e hitaande 1934 wondude e James Churchill Vaughan, Kofo Abayomi, Ernest Sissei Ikoli e Samuel Akisanya . O waɗaa Koolaaɗo kuuɓal. Diɗɗal sukaaɓe ngal jeyaa ko e feddeeji siyaasaagal arandeeji ngam semmbiɗinde naatgol yimɓe Naajeeriya e nder ƴellitaare siyaasaagal e renndo-faggudu leydi ndii. Caggal nde o arti e jaŋde caggal leydi wondude e Nnamdi Azikiwe, Davies ardii golle ɗe addani mo waylude innde fedde sukaaɓe Lagos nde fedde sukaaɓe Naajeeriya nde yimɓe ɗiɗo ɓee fof ngonti terɗe mawɗe, wallitooɓe e ardiiɓe ngenndiiji jogiiɗi jokkondire mawɗe. Davies woni hooreejo sosɗo NYM.
Davies yalti e diɗɗal ngal e hitaande 1951, o sosi lannda makko, Kongres yimɓe leydi Najeriya. Caggal mum o naati e Diisnondiral ngenndiwal leydi Najeriya e leydi Kameruun caggal nde kaaldigal ngam waɗde kawtal tiiɗngal e Nnamdi Azikiwe, ngal heɓaani. Davies wonnoo ko jaagorgal leydi ndii e nder ministeer njulaagu tuggi 1963–1966 e sahaa laamu leydi Nijeer gadano.
Nguurndam sariya e golle goɗɗe'.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Davies ko awokaa keɓtinaaɗo no feewi, o jeyaa ko e Nijeernaaɓe ɗiɗo adanɓe (e wondude e mawɗo Frederick Rotimi Williams ) teddinaaɓe e seedantaagal awokaa laamɗo debbo e hitaande 1959. E nder golle makko keewɗe to bannge sariya, ko kanko tan woni awokaa Afriknaajo e nder ekipaaji sariyaaji Ma dufaajo Kenyau, mo Kenyau Ñaawoore fitinaaji wondude e DN Pritt, QC ummoriiɗo Angalteer, Diwan Chawaanlal ummoriiɗo Inndo ; e De Sousa e Kapilla, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe Inndonaaɓe hoɗɓe e leydi Keñiya. E oon hitaande kadi o ummii Amerik, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, o winndi deftere wiyeteende « Prospects pour la démocratie ». E sahaa nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, o hawri e hooreejo leydi Amerik garoowo , hono Henry Kissinger, e Zbigniew Brzezinski, gardiiɗo jaagorde kisal ngenndi Amerik . O ardii delegaasiyoŋ Najeriya to Diiso Faggudu to Fedde Ngenndiije Dentuɗe e hitaande 1964, e nder lewru Seeɗto 1974, hooreejo HO Davies heɓi njeenaari laamu Farayse hono Chevelier de l’ Ordre national du Mérite ngam ƴellitde jokkondiral hakkunde sosiyeteeji Farayse e Nijeriya, e darnde makko mawnde e semmbinde e semmbinde Total E Petro O direct.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Terhemba Nom AMBE-UVA. NATIONAL OPEN UNIVERSITY OF NIGERIA (NOUN): A HISTORICAL PERSPECTIVE AND CHALLENGES" (PDF). Turkish Online Journal of Distance Education. 8 (1): 6. January 2007. ISSN 1302-6488. Archived from the original (PDF) on 20 September 2008. Retrieved 3 July 2007.