Harold l. Wiley
Harold L. Wilensky (3 mars 1923 – 30 oktoobar 2011) ko ganndo renndo Ameriknaajo to bannge njuɓɓudi, teskiniraaɗo e nder geɗe goɗɗe golle makko gadane e hakkille njuɓɓudi. Ko o porfeseer Emeritus ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to Berkeley, ko o jeyaaɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaare ganndal e ganndal, binnduɗo defte 13 e binndanɗe 70.
O jibinaa ko to New Rochelle, to leydi New York, e hitaande 1923, o maayi ko to Berkeley, to Kaliforni, e hitaande 2011.[1]
Jaangirde Wilensky janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Antioch e hitaande 1942 e hitaande 1945-47, ɗo o janngi ko faati e faggudu e ganndal siyaas. Duuɓi makko kolees taƴaa ko e manndaa golle e nder konu weeyo Amerik. Wilensky ina gollodinoo e senndikaaji keewɗi, e fuɗɗoode o yahiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ngam waɗde golle timmuɗe e waɗde heblo ardorde senndikaaji. O joofniri ko jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ngam heɓde jaŋde leslesre, o timmini doktoraa makko to bannge sosiyoloji e hitaande 1955. Nde o arti Chicago, mo o lomtotoo oo, o wiyi yo o heɓ dipolom nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O adii miijaade ko jokkude jaŋde faggudu.[2] Nde o yahi to departemaa faggudu ngam naamnaade ko fayti e jokkude jaŋde makko, Milton Friedman, suka debbo ballitooɗo professeur e wasiyaaji dipolomaaji, naamndii mo ko o janngata ko ina addana mo waawde wonde faggudu. Nde o jaabii e Max Weber, John Stuart Mill, Karl Mannheim, Karl Marx, Harold Laski, Thorstein Veblen, e Joseph Schumpeter, Friedman wiyi "A wonaa ganndo faggudu, ko a ganndo renndo. Aɗa foti yahde dow, ƴeewaa... annduɓe renndo."[2][3]
Diisnondiral makko ina wiyee : The Staff "expert" : Janngugol golle hakkille e nder senndikaaji Amerik.
E binndol mum ko fayti e debacle Bay of Pigs e nder deftere mum ɓooynde « Organisational Intelligence » (1967), Wilensky winndii wonde « so sirlu ina ɓeydoo, ko ɓuri famɗude e heɗotooɓe hakkillaaji, ko ɓuri famɗude e renndinde e limtude wiɗtooji, ko ɓuri heewde e anndinde binndol, e ɓurde muñde jikku e miijooji mbaylaandi.”[4][5] O hollitii kadi wonde hakkille njuɓɓudi ina naftoroo hujjaaji celluɗi e luural moƴƴal.[6]
Golle Ko Professionnalisaasiyoŋ gooto fof? (Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, 1964). Wondude e Charles N. Lebe. Renndo gollordu e wellitaare renndo (Russell Sage, 1958 hb; jaaynde wiyeteende Macmillan, 1965 enl. edn.pb) Hakkille njuɓɓudi: Ganndal e politik e nder laamu e nder gollordu (Defte Basic, 1967,1969) Dowla wellitaare e potal (Kaliforni, 1975) Korporaasiyoŋ demokaraasi e jokkondiral politik (Duɗal jaŋde laamu, 1987) Annduɓe nder senndikaaji gollooɓe (Jaaynde ndimaagu, 1956) Demokaraasiiji alɗuɓe: Faggudu politik, politik renndo, e golle (Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni, 2002). Faggudu politik Amerik e nder njiylawu aduna (Cambridge, 2012). Tuugnorgal
Harold Wilensky ganndo ko faati e dawrugol maayi ko ina yahra e duuɓi 88 "Jeewte e Harold Wilensky, hello 3 e 7". Ɓoornugol aduna.berkeley.edu. Heɓtinaama e hitaande 2016-04-07. "Harold L. Wilenski". senaa.duɗal jaaɓi haaɗtirde kaliforni.edu. Arsiif gila e asli mum ñalnde 15-08-2015. Heɓtinaama e hitaande 2016-04-07. Gladwell, Malcolm (10 Mee 2010), “Birefcase Pandora”, New Yorker, keɓaama 19 lewru Yarkomaa 2017 Medina, Carmen A. (6 mee 2010), Hol ko woni toɓɓere majjere maa?, ƴettaa ko 19 lewru Yarkomaa 2017 Gladwell, Malcolm (10 Mars 2003), “Jokkondirde toɓɓe”, New Yorker, mooftaama gila e asli mum ñalnde 9 Yarkomaa 2017, ƴettaa ñalnde 19 Yarkomaa 2017
Jokkondire yaajɗe Wilensky to duɗal jaaɓi haaɗtirde Berkeley to masiŋ Wayback (mooftaa ñalnde 1 lewru Duujal hitaande 2009)