Jump to content

Helen Gladstone

Iwde to Wikipedia

Helen Gladstone (28 lewru bowte hitaande 1849 - 19 lewru bowte hitaande 1925) ko jannginoowo Angalteer, cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Newnham to Cambridge, kadi ko kanko woni gooto e sosɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe.[1]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Helen Gladstone jibinaa ko ñalnde 28 ut 1849 to Londres e galle mum Catherine (jibinaa ko Glynne) e William Ewart Gladstone, caggal ɗuum gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii. O ari e teskaade nde miñiiko debbo biyeteeɗo Mary Gladstone wiyi yo o wontu gooto e almudɓe adanɓe janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newnham to Cambridge. E hitaande 1877, Helen ina yahra e duuɓi 28, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Newnham, omo jeyaa e almudɓe 25. O fellitii waasde ƴettude tripos kono o jaɓii ƴeewndo toowngo.[1]

Caggal nde o timmini jaŋde makko, Gladstone wonti balloowo gardiiɗo jaagorɗe gadano biyeteeɗo Anne Clough, suffragist Engeleejo gadano.[2] Caggal ɗuum Gladstone wonti cukko hooreejo duɗal Newnham, caggal Nora Sidgwick e hitaande 1892.[1] To Newnham Helen Gladstone ina anndiranoo weltaare jikku mum e hakkille mum moƴƴo, kam e haalde daartol keewngol siftinde baaba mum.[1][2]

E hitaande 1886, Gladstone salii fartaŋŋe wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Holloway College kono o sikki ko ɓe njiɗi tan ko "Gladstone." toppitaade jibnaaɓe maɓɓe mawɓe e ɓeydaade waasde, e hitaande 1896, o felliti e mettere, o woppi golle makko to Newnham, o arti e galle ɓesngu ngam siftinde nguurndam jibnaaɓe makko. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof maayi ko e hitaande 1900.[1]

E nder ballal Henrietta Barnett e golle Toynbee Hall (sosaaɗe e hitaande 1884), e hitaande 1887, rewɓe heewɓe ummoriiɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Girton e Newnham to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lady Margaret e Somerville to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bedford e Royal Holloway, ina heen Helen G Oktaviya Hill, e Alice Gruner, ngoni ko e sosde fedde duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe. Women's University Settlement sosaa ko e yiɗde « ƴellitde wellitaare diiwanuuji ɓurɗi waasde e nder Londres, haa teeŋti noon e rewɓe e sukaaɓe, e ƴellitde e yahrude yeeso eɓɓooji baawɗi toownude ɓe, e rokkude ɓe fartaŋŋeeji ɓeydooji e nder jaŋde e wellitaare ». ".[3][4] Sosnoo ko e nder dille koɗki, dille peewnugol renndo "tuugiiɗe e miijo wonde yimɓe hakkundeeji (koɗki) ina nguuri e nder miskineeɓe gollotooɓe e nder njuɓɓudi laamu, tawa ko e ballal kaalis tan e nder golle moƴƴe",[5]. ] rewɓe ummoriiɓe to duɗe jaaɓi haaɗtirde Londres noddaama ngam hoɗde e Settlement to 44 Nelson Square, to Southwark.

E nder nate, 6 oktoobar 1897

E hitaande 1901 Helen Gladstone wonti gardiiɗo ɗiɗaɓo e nder wuro Blackfriars, o lomtii Margaret Sewell. Nde o woni e tiiɗnaade e paandaale Settlement, O tawi bannge njuɓɓudi darnde Warden ina famɗi no feewi, o darii caggal duuɓi joy.[2]

E hitaande 1922, defte biyeteeɗe Auguste Schlüter (1849-1917) golloowo debbo makko ɓooyɗo, njaltinaa caggal maayde makko. Schlüter ina jokkondiri e galle Gladstone caggal nde o arti Hanover e hitaande 1890, o golliima e maɓɓe gila e kitaale 1860.[6]

Gladstone maayi ko to Hawarden e hitaande 1925.[1]

Helen Gladstone woni jeegoɓo e nder ɓiɓɓe njeetato Catherine Gladstone (nee Glynne) e William Ewart Gladstone, dawriyanke liberal, gardiiɗo jaagorɗe Angalteer laabi nay.

O woniino ƴaañoowo welooji, omo heewi yahdude e miñiiko debbo biyeteeɗo Mary.[7]

“Gladstone, Helen (1849-1925), jannginoowo”. Saggitorde Oxford ngam nguurndam ngenndi. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Mbooy 2024.

"Nguurndam – Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Newnham". keso.kam.ac.uk. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Mbooy 2024.

Koɗki Blackfriars mooftaama ñalnde 8 noowammbar 2018 to masiŋ Wayback, daartol, ƴettaa ñalnde 15 lewru mee 2017

Darley, Giliyan (1990). Oktaviya Hill. Konstaabel. p. 264. ISBN 978-0-09-469380-7.

"Dille koɗki - Duɗal jaaɓi haaɗtirde Newnham". Newnham College - Ngam rewɓe teskinɓe, e rewɓe teskinɓe. 2 mars 2022. Ƴeewtaa ko 2 desaambar 2022.

“Schluter, Auguste (1849-1917), golloowo saare”. Saggitorde Oxford ko faati e nguurndam ngenndi. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Mbooy 2024.

"Miss Helen Gladstone". Sketch oo. XIX (245): 452. 6 oktoobar 1897. Ƴeewtaa ko ñalnde 2 oktoobar 2023 – e defte Google.