Hezekiah Oluwasanmi
iHezekiah Adedunmola Oluwasanmi (12 Noowammbar 1919 – 15 Ut 1983) ko ganndo e jannginoowo Naajeeriya, o woniino cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo gila 1966 haa 1975. O waɗii nafoore mawnde e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal.[1] O woniino porfeseer faggudu ndema[2] to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan[3] hade makko toɗɗaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo ngam wonde cukko hooreejo.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Hezekiah Oluwasanmi jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1919, e nder jibnaaɓe mum Kerecee’en to Ipetu Ijesa, ndeen woni diiwaan Fuɗnaange, leydi Nijeer Biritanik. O janngi to duɗal leslesal Angalteer to Ipetu Ijesa, caggal ɗuum o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abeokuta. Ndeen o yahii caggal leydi ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Morehouse, o heɓi kadi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kugal Nde o warti lesdi Naajeeriya, Oluwasanmi laati golloowo haa janngirde mawnde nder lesdi ndi'i, janngirde mawnde, Ibadan. O ummii ko e darnde jaŋde haa o wonti porfeseer faggudu ndema e hitaande 1958.[4] Nde o woni Ibadan, Oluwasanmi wonnoo ko gardiiɗo suudu safrirdu, o woniino joom suudu Sultan Bello, caggal ɗuum o woniino gardiiɗo suudu Mellanby. Hakkunde 1963 e 1966, ko kanko woni deenoowo duɗal jaaɓi-haaɗtirde ndema. E hitaande 1960, Oluwasanmi e yoga e gollodiiɓe mum jannguɓe to Ibadan, mbinndi ɓataake wasiyaaji feewde e gardiiɗo diiwaan oo, ko fayti e caɗeele jokkondire duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal e nder diiwaan Hirnaange. Ndeen o suɓaama ngam gollodaade e laamu nguu e peewnugol e ƴellitgol duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal to Ile-Ife. Kono e nder peewnugol e fuɗɗoode golle jaŋde, duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal ngal nanngaa ko e caɗeele politik e nder diiwaan hee. Ɗum addani won e porfeseeruuji teskinɗi ko wayi no Sam Aluko e Wole Soyinka yaltude.[4]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1966, caggal kuudetaa konu addani mbayliigu laamu, Adekunle Fajuyi, guwerneer konu keso oo toɗɗii Oluwasanmi ngam lomtaade Oladele Ajose. Laamu Oluwasanmi artiri peeje mawɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal njuɓɓudi ɓennundi ndii ƴetti, timminii eɓɓooji mahdi keewɗi.[4] E nder laamu makko, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ummiima e nokku mum jooɗiiɗo to Ibadan, fayti e nokku keso duumotooɗo to Ile-Ife
Duuɓi capanɗe tati e joy caggal maayde makko, fedde nde sehilaaɓe makko e ɓesngu makko sosi H.A. Oluwasanmi Foundation ko eɓɓoore legacy e fawaade e wuurnude siftorde makko e ƴellitde yiɗde makko ′′optimum′′ ngam battinde e yontaaji ɗi jibinaaka tawo e moƴƴinde nguurndam renndooji ndema teeru rewrude e kawral e yahrude yeeso Wage ; Parite ngalu; moƴƴitingol golle laamu baɗɗe faayiida e : ƴellitgol renndo.
Wade O sankii ko ñalnde 15 ut 1983 omo yahra e duuɓi 63.