Jump to content

IBRAHIM Gambari

Iwde to Wikipedia
IBRAHIM Gambari
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InditirdeIbrahim Gambari Taƴto
InndeIbrahim Taƴto
Innde ɓesnguGambari Taƴto
Ɗuubi daygo24 Jolal 1944 Taƴto
ƊofordeIlorin Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Hawsare, Yarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Position heldMinister of Foreign Affairs of Nigeria, Permanent Representative of Nigeria to the United Nations, ambassador, Chief of Staff to the President Taƴto
Janngi toLondon School of Economics and Political Science, Columbia University, Johns Hopkins University, Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi kings, School of International and Public Affairs, Columbia University Taƴto

Ibraahiima Agboola Gambari, CFR ( (Heɗto c ) ; jibinaa ko ñalnde 24 noowammbar 1944), ko jannginoowo e dipolomaat leydi Nijeer, o woniino hooreejo gollordu hooreejo leydi Nijeer tuggi 2020 haa 2023.

Ko adii ɗuum o woniino wakiliijo duumotooɗo leydi Najeriya to Fedde Ngenndiije Dentuɗe gila 1990 haa 1999, kadi o woniino jaagorgal geɗe caggal leydi gila 1984 haa 1985.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ibrahiima Agboola Gambari jibinaa ko ñalnde 24 noowammbar 1944 to wuro Ilorin, to diiwaan Kwara e nder galle laamɗo Fulɓe . Ɓiyiiko gorko Ibraahiima Sulu Gambari woni Amiir Ilorin .

Gambari janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, Lagos . Caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde faggudu to Londres ɗo o heɓi B. Sc. (Faggudu) dipolomaaji (1968) e keɓtinirgal jokkondiral hakkunde leyɗeele. Caggal ɗuum o heɓi dipolomaaji makko MA (1970) e Ph. D. (1974) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, New York, Amerik to bannge ganndal politik /Jokkondiral hakkunde leyɗeele.

Golle jaŋde

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Gambari fuɗɗii golle mum jannginde ko e hitaande 1969 to duɗal jaaɓi haaɗtirde City New York hade mum golloraade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Albany . Caggal mum, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, to Zaria, to diiwaan Kaduna . Tuggi 1986 haa 1989, o woniino porfeseer njillu to duɗe jaaɓi-haaɗtirde tati to Washington, DC : Duɗal Johns Hopkins to bannge jaŋde toownde hakkunde leyɗeele, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Georgetown e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Howard . O woniino kadi wiɗtoowo to duɗal Brookings kadi to Washington, DC e ganndo jooɗiiɗo to nokku janngirde e batuuji Bellagio, nokku ɗo Rockefeller Foundation -run to Itali . O winndi defte ɗuuɗɗe, o yaltini nder jaayndeeji mawɗi nder siyaasaaku lesdi e jokkindiral hakkunde lesɗe, bana ‘Teori e goonga nder siyaasaaku lesdi: Naajeeriya ɓaawo Republique ɗiɗaɓa’.

Politik caggal leydi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Gambari laati ministaajo kuuɗe yaasi hakkunde hitaande 1984 e 1985 les laamu sooje'en Seneraal Muhammadu Buhari, ɓaawo o laati hooreejo hukuuma lesdi Naajeeriya (NIIA). Tuggi 1990 haa 1999, o mari limngal ɓurdungal juutgo nder ammbasadeer lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya, o huwi les ardiiɓe lesɗe jowi e hooreeɓe lesdi .

Fedde Ngenndiije Dentuɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Gambari ina joginoo golle keewɗe e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe . E hitaande 1999, o wonii hooreejo UNICEF, caggal mum o wonti hooreejo fedde ONU e jaagorgal keeringal gadanal to bannge Afrik to hooreejo fedde ONU Kofi Annan tuggi 1999 haa 2005. Ko kanko woni hooreejo fedde ONU ngam geɗe politik tuggi7ta-200 Kofi Annan e Ban Ki-muun . Toɗɗagol makko gadanol e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko tuggi lewru Yarkomaa 2010 haa lewru Siilo 2012, nde o toɗɗaa e juuɗe Ban Ki-moon e hooreejo Komiseer Dental Afrik ngam wonde Wakiiliijo keeriiɗo Dental Afrik e Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Darfur .

Teddungal e terɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
  • Sosɗo e hooreejo nokku Savannah
  • Gambari ko hooreejo fedde Albright-Gambari
  • O jeyaa ko e fedde annduɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins
  • O fawraama e tiitoonde Komandaajo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (CFR) e dow laamu leydi Najeriya
  • O rokkaa, honoris causa, tiitoonde Doktoor to bannge ɓataakeeji (D.Hum.Litt.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bridgeport
  • Ñalnde 4 marse 2013, Gambari toɗɗaa ko e juuɗe guwerneer Kwara Abdulfatah Ahmad, yo won hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Kwara