Igala language
Igala ko ɗemngal Yoruboid, ko leñol Igala e nder leydi Najeriya kaaldata. E hitaande 1989 ko ina tolnoo e 800 000 neɗɗo ina kaala ɗemngal Igala, ko ɓuri heewde e mum en ko e nder diiwaan Kogi, hay so tawii noon hannde ina hollita wonde limoore haalooɓe Igala ina tolnoo e miliyoŋaaji 1,6 neɗɗo. Ɗemɗe ɗee ina njeyaa heen: Ibaaji, Idaa, Dekina, Ogugu, Ankpa, Ebu, e dental Olumbanasaa (Anambra hirnaange) ; ina sikkaa wonde ɗeen ɗemɗe ina njogii heen geɗe nannduɗe e ɗemɗe Yoruba e Itsekiri.[2]
Igala, jooɗiiɗo e daande nano maayo Niiseer les jokkondiral mum e maayo Benue. Ɗemngal maɓɓe jeyaa ko e catal Benue–Kongo e nder galle Niiseer–Kongo. Laamɗo maɓɓe, Àtá, e aadaaji kadi ina laami pelle ɗiɗi goɗɗe, Bassa Nge e Bass Nkome, jooɗiiɓe hakkunde Igala e maayo Benue.[3]
Fonoloji Fonoloji Igala ko nii:[4]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Konnguɗi Alveolar labial Ɓaawo alveolar Palatal Velar Labial–velar Glottal Nofru m n ŋ Daande p t k k͡p Daande b d ɡ ɡ͡b Afrikaat Alaa Daande t͡ʃ Daande d͡ʒ Frikatiif Daande f s ʃ h Daande ɣ gw Tiril r Ko ɓadii w l j Wowel Yeeso Cakaare Caggal Uddit i, ĩ u, ũ Ko ɓadii-Hakkunde e o Uddit-Hakkunde ɛ, ɛ̃ ɔ, ɔ̃ Uddit a, ã Igala ina waɗi alkule jeeɗiɗi e hunuko, e alkule joy nofru.Alkule Alkule Igala ina kawra e alkule capanɗe tati e go’o (31).[5][6]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Alkule Igala Mawnde Alkulal tokosal A a B b Ch ch D d E e Ẹ ẹ F f G g Gb gb Gw gw H h Mi i J j K k Kp kp Kw kw L l M m N n Ny ny Ñ ñ Ñm ñm Ñw ñw O o Ọ ọ P p R r T t U u W w Wowel Igala ina jogii sifaaji alkule jeeɗiɗi e alkule alkule jeeɗiɗi: ⟨a⟩, ⟨e⟩ ⟨ẹ⟩ ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨ọ⟩, e ⟨u⟩.[5]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Toonuuji Igala ina jogii kadi tonngooɗe joy : ɓeydaare toownde, toownde, hakkunde toownde, toownde, e lesre.[5][6]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Toon toowɗo oo ina hollira e aksan ⟨◌́⟩ ɓuuɓɗo. Toon hakkundeejo oo alaa maande ⟨◌⟩. Toon toowɗo hakkundeejo, woni toon mo heewaani, ina maantiniree makron ⟨◌̄⟩. Toon les oo ina maantiniree ⟨◌̀⟩. Toon ɓurɗo toowde, mo heewi taweede ko e konnguɗi bonɗi, ina maantiniree toɓɓere ⟨◌̇⟩.Wowel Igala ina jogii sifaaji alkule jeeɗiɗi e alkule alkule jeeɗiɗi: ⟨a⟩, ⟨e⟩ ⟨ẹ⟩ ⟨i⟩, ⟨o⟩, ⟨ọ⟩, e ⟨u⟩.[5]
Toonuuji Igala ina jogii kadi tonngooɗe joy : ɓeydaare toownde, toownde, hakkunde toownde, toownde, e lesre.[5][6]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Toon toowɗo oo ina hollira e aksan ⟨◌́⟩ ɓuuɓɗo. Toon hakkundeejo oo alaa maande ⟨◌⟩. Toon toowɗo hakkundeejo, woni toon mo heewaani, ina maantiniree makron ⟨◌̄⟩. Toon les oo ina maantiniree ⟨◌̀⟩. Toon ɓurɗo toowde, mo heewi taweede ko e konnguɗi bonɗi, ina maantiniree toɓɓere ⟨◌̇⟩. Homogaraafiiji Konngol spelt, agba, fawaade e toɓɓe kuutorteeɗe ngam haalde ngol, ina waawi jogaade maanaaji nay ceertuɗi, woni : agba (salminaango ɓuuɓngo); haaldaa e tonngoode static, duumotoonde Mid walla Neutral – / ̩a ̩gba/ àgbá (juuɗe-juuɗe); haaldaa e jillondiral tonngoode Low-Toownde / ̩à ‘gbá / àgbà (ƴeewndo); haaldaa e Tonngoode Lowre rewtinnde – / ̩à ̩gbà / ágbá (Lekki balsam); haaldaa e tonngoode Toownde duppiraande – / á gbá / – Innde bi-syllabic spelt, iga ina waawi jibinde kelme tati goɗɗe ɗe limtaaɗe ceertuɗe heen kala ina jogii maanaa mum ceertuɗo hono nii: ìga (Colli weeyo); haaltee ko e toɓɓe Low-Mid – / ̩ ì ‘ga / – e mbaydi teskinndi ɗiɗmiri-primaari. ìgà (laabi); haaldaa e tonngoode Lowre duppiraande – / ̩ ì ̩ gà / – e mbaydi teskinndi ɗiɗmiri-ɗiɗmiri. ìgá (jeyi); haaltee ko e jillondiral tonngoode Low-High – / ̩ ì ‘gá / – e mbaydi teskinndi ɗiɗmiri-primaire.[7]