Inez Milholan
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Innde | Inez |
| Innde ɓesngu | Milholland |
| Ɗuubi daygo | 6 Juko 1886 |
| Ɗoforde | Brooklyn |
| Date of death | 25 Jolal 1916 |
| Place of death | Good Samaritan Hospital (Los Angeles) |
| Manner of death | natural causes |
| Cause of death | pernicious anemia |
| Father | John Elmer Milholland |
| Dee/goriiwo | Eugen Boissevain |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | jurist, lawyer, peace activist, suffragist |
| Janngi to | Vassar College, New York University School of Law |
| Participant in | Woman Suffrage Procession |
| Memba en | NAACP, Women's Trade Union League, National Child Labor Committee, National Woman's Party, Heterodoxy |
| Described at URL | https://documents.alexanderstreet.com/c/1006939749 |
Inez Milholland Boissevain (6 ut 1886 – 25 noowammbar 1916) ko Ameriknaajo mawɗo, daraniiɗo suɓaade, awokaa, daraniiɗo jam.
Gila e balɗe makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar College, o waɗii kampaañ tiiɗɗo ngam hakkeeji rewɓe, ko ɗum huunde mawnde e ajendaaji sosiyaalist en jaajɗi. E hitaande 1913, o ardii yeewtere mawnde ngam suɓaade debbo e dow puccu, ko adii nde hooreejo leydi ndii, hono Woodrow Wilson, ina toɗɗii laamu, o woniino bayyinoowo maande. O woniino kadi awokaa golle e jaayndiyanke hare, kam e debbo keso toowɗo e yonta oo, e nguurndam makko avant-garde e goongɗinal makko e yiɗde ndimaagu. O maayi ko e ŋakkere ƴiiƴam bonnde e nder njillu haalooɓe, omo yahra e wasiyaaji safrooɓe.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Inez Milholland jibinaa ko to Brooklyn, mawni ko e nder galle alɗuɗo. Anndiraaɗo Nan, [1] ko ɓiɗɗo debbo mawɗo John Elmer Milholland e Jean Milholland (nee Torry). O woodi miñiiko debbo gooto, Vida, e miñiiko gorko gooto, John (Jack). Baaba makko ko jaayndiyanke New York Tribune e binndoowo e nder jaayndeeji, haa jooni o ardiima njulaagu tuubaaji pneumatics, ko ɗum addani ɓesngu makko nguurndam moƴƴam e nder New York e London. To Londres, o hawri e Emmeline Pankhurst , ƴaañoowo suɓngooji Engele, o weltii heen. [1] Baaba Milholland ina wallitnoo peeje keewɗe, ina jeyaa heen jam winndere, hakkeeji siwil, e hakkeeji rewɓe. Yumma makko ina feeñnina sukaaɓe mum e njuɓɓudi pinal e hakkillaaji. [2] Milholland waɗii dumunna dabbunde e leydi galle mum to Lewis, to diiwaan Essex, to New York ; jeyi oo woni hannde Duɗal Miijo Meadowmount .
Jaangirde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Inez Milholland heɓi jaŋde mum adannde ko e duɗal Comstock to New York e duɗal hakkundeewal Kensington to Londres. Caggal nde o joofni jaŋde makko, o felliti yahde Vassar, kono nde duɗal ngal jaɓaani seedantaagal makko, o naati duɗal Willard for Girls School to Berlin.
Nde o woni almuudo, o anndiraa ko radikal golloowo. E nder tawtoreede makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar, o meeɗii woppeede sabu yuɓɓinde batu jojjanɗe rewɓe. Hooreejo leydi Vassar haɗiino batuuji suɓngooji, kono Milholland e woɗɓe mbaɗii « kalaasuuji » keewɗi e ndeeɗoo haala, yantude e seppooji mawɗi e ɗaɓɓaande. E salaade haɗde batu suɓngooji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o noddi gooto e nder yanaande sara laawol ngol. O fuɗɗii dille suɓngooji to Vassar, o winnditii tataɓe ɗiɗi almudɓe, o jannginii ɓe kuule sosiyaalisma. Milholland wonnoo ko hooreejo fedde sosiyaalist en hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde, nde rewɓe ɓuri heewde e oon sahaa, nde hollirta ko nanndi e tooñannge. E miijo Milholland, sosiyaalisma ko « feere teskinnde ngam feewnude bonanndeeji bonɗi les naange ». [1]
E fedde radikal nde o hawri e makko, o tawtoraama batuuji sosiyaalist en to Poughkeepsie, ɗi ngonnoo ko e les njiimaandi faculté. Suka debbo atletik, ko kanko wonnoo kapiteen kippu hockey e tergal kippu piste 1909 ; o waɗi kadi limre e nder werlaaji basket. Milholland ina jeyaa kadi e peewnugol almudɓe, e fedde Current Topics, e fedde Almaañ, e fedde jeewte.
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1909, o etinooma naatde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge ngam janngude sariya, kono o saliima sabu jokkere enɗam makko. Milholland joofniri ko jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, ɗo o heɓi LL.B. dipolomaaji e hitaande 1912.
Golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Sabaabuuji Milholland ina woɗɗi. O yiɗaa tan ko moƴƴitinde kasooji, kono kadi o yiɗi ko jam e nder winndere ndee, o golliima ngam potal afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Milholland wonnoo ko tergal NAACP, Fedde Rewɓe Gollotooɓe, Fedde Potal Rewɓe Wallitooɓe Koye mum en to New York (Fedde Politik Rewɓe), Goomu Ngenndiwal Golle Sukaaɓe, e Fedde Fabian to Angalteer. O tawtoraama kadi Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, nde caggal mum feeñi e lannda Ngenndiijo Rewɓe radikal . O wonti hooreejo e haaloowo lolluɗo e nder dingiral kampaañ NWP, o gollodii e Alice Paul e Lucy Burns .
Wakili
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal ɗuum Milholland naati e ñaawirdu, o naati e biro awokaaji to New York, hono Osborne, Lamb e Garvan, ina toppitii ñaawoore warngooji e ceergal. E nder gooto e golle makko gadane, o neldaa ngam wiɗtude ngonka kasoo Sing Sing . E oon sahaa, jokkondiral debbo e kasoo worɓe ina muusi, kono o tiiɗnii e haaldude e kasoo oo e hoore makko ngam udditde ngonkaaji bonɗi ɗii. Yanti heen, o yiɗiino ƴeewde no ɗum wayi e wonde cokaaɗo, o waɗi hoore makko e junngo gooto.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "Linda Lumsden p. 39".