Jump to content

Inez Milholan

Iwde to Wikipedia
Inez Milholan
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeInez Taƴto
Innde ɓesnguMilholland Taƴto
Ɗuubi daygo6 Juko 1886 Taƴto
ƊofordeBrooklyn Taƴto
Date of death25 Jolal 1916 Taƴto
Place of deathGood Samaritan Hospital (Los Angeles) Taƴto
Manner of deathnatural causes Taƴto
Cause of deathpernicious anemia Taƴto
FatherJohn Elmer Milholland Taƴto
Dee/goriiwoEugen Boissevain Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajijurist, lawyer, peace activist, suffragist Taƴto
Janngi toVassar College, New York University School of Law Taƴto
Participant inWoman Suffrage Procession Taƴto
Memba enNAACP, Women's Trade Union League, National Child Labor Committee, National Woman's Party, Heterodoxy Taƴto
Described at URLhttps://documents.alexanderstreet.com/c/1006939749 Taƴto

Inez Milholland Boissevain (6 ut 1886 – 25 noowammbar 1916) ko Ameriknaajo mawɗo, daraniiɗo suɓaade, awokaa, daraniiɗo jam.

Gila e balɗe makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar College, o waɗii kampaañ tiiɗɗo ngam hakkeeji rewɓe, ko ɗum huunde mawnde e ajendaaji sosiyaalist en jaajɗi. E hitaande 1913, o ardii yeewtere mawnde ngam suɓaade debbo e dow puccu, ko adii nde hooreejo leydi ndii, hono Woodrow Wilson, ina toɗɗii laamu, o woniino bayyinoowo maande. O woniino kadi awokaa golle e jaayndiyanke hare, kam e debbo keso toowɗo e yonta oo, e nguurndam makko avant-garde e goongɗinal makko e yiɗde ndimaagu. O maayi ko e ŋakkere ƴiiƴam bonnde e nder njillu haalooɓe, omo yahra e wasiyaaji safrooɓe.

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Inez Milholland jibinaa ko to Brooklyn, mawni ko e nder galle alɗuɗo. Anndiraaɗo Nan, [1] ko ɓiɗɗo debbo mawɗo John Elmer Milholland e Jean Milholland (nee Torry). O woodi miñiiko debbo gooto, Vida, e miñiiko gorko gooto, John (Jack). Baaba makko ko jaayndiyanke New York Tribune e binndoowo e nder jaayndeeji, haa jooni o ardiima njulaagu tuubaaji pneumatics, ko ɗum addani ɓesngu makko nguurndam moƴƴam e nder New York e London. To Londres, o hawri e Emmeline Pankhurst , ƴaañoowo suɓngooji Engele, o weltii heen. [1] Baaba Milholland ina wallitnoo peeje keewɗe, ina jeyaa heen jam winndere, hakkeeji siwil, e hakkeeji rewɓe. Yumma makko ina feeñnina sukaaɓe mum e njuɓɓudi pinal e hakkillaaji. [2] Milholland waɗii dumunna dabbunde e leydi galle mum to Lewis, to diiwaan Essex, to New York ; jeyi oo woni hannde Duɗal Miijo Meadowmount .

Inez Milholland heɓi jaŋde mum adannde ko e duɗal Comstock to New York e duɗal hakkundeewal Kensington to Londres. Caggal nde o joofni jaŋde makko, o felliti yahde Vassar, kono nde duɗal ngal jaɓaani seedantaagal makko, o naati duɗal Willard for Girls School to Berlin.

Nde o woni almuudo, o anndiraa ko radikal golloowo. E nder tawtoreede makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar, o meeɗii woppeede sabu yuɓɓinde batu jojjanɗe rewɓe. Hooreejo leydi Vassar haɗiino batuuji suɓngooji, kono Milholland e woɗɓe mbaɗii « kalaasuuji » keewɗi e ndeeɗoo haala, yantude e seppooji mawɗi e ɗaɓɓaande. E salaade haɗde batu suɓngooji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o noddi gooto e nder yanaande sara laawol ngol. O fuɗɗii dille suɓngooji to Vassar, o winnditii tataɓe ɗiɗi almudɓe, o jannginii ɓe kuule sosiyaalisma. Milholland wonnoo ko hooreejo fedde sosiyaalist en hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde, nde rewɓe ɓuri heewde e oon sahaa, nde hollirta ko nanndi e tooñannge. E miijo Milholland, sosiyaalisma ko « feere teskinnde ngam feewnude bonanndeeji bonɗi les naange ». [1]

E fedde radikal nde o hawri e makko, o tawtoraama batuuji sosiyaalist en to Poughkeepsie, ɗi ngonnoo ko e les njiimaandi faculté. Suka debbo atletik, ko kanko wonnoo kapiteen kippu hockey e tergal kippu piste 1909 ; o waɗi kadi limre e nder werlaaji basket. Milholland ina jeyaa kadi e peewnugol almudɓe, e fedde Current Topics, e fedde Almaañ, e fedde jeewte.

Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vassar e hitaande 1909, o etinooma naatde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge ngam janngude sariya, kono o saliima sabu jokkere enɗam makko. Milholland joofniri ko jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York, ɗo o heɓi LL.B. dipolomaaji e hitaande 1912.

Inez Milholland, e puccu, ardii ñalnde 3 marse 1913, diɗɗal ngam suɓaade debbo to Washington, DC O anndiranoo ko ‘Suɓde ɓurɗo ŋarɗude’.

Sabaabuuji Milholland ina woɗɗi. O yiɗaa tan ko moƴƴitinde kasooji, kono kadi o yiɗi ko jam e nder winndere ndee, o golliima ngam potal afriknaaɓe Ameriknaaɓe. Milholland wonnoo ko tergal NAACP, Fedde Rewɓe Gollotooɓe, Fedde Potal Rewɓe Wallitooɓe Koye mum en to New York (Fedde Politik Rewɓe), Goomu Ngenndiwal Golle Sukaaɓe, e Fedde Fabian to Angalteer. O tawtoraama kadi Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, nde caggal mum feeñi e lannda Ngenndiijo Rewɓe radikal . O wonti hooreejo e haaloowo lolluɗo e nder dingiral kampaañ NWP, o gollodii e Alice Paul e Lucy Burns .

Caggal ɗuum Milholland naati e ñaawirdu, o naati e biro awokaaji to New York, hono Osborne, Lamb e Garvan, ina toppitii ñaawoore warngooji e ceergal. E nder gooto e golle makko gadane, o neldaa ngam wiɗtude ngonka kasoo Sing Sing . E oon sahaa, jokkondiral debbo e kasoo worɓe ina muusi, kono o tiiɗnii e haaldude e kasoo oo e hoore makko ngam udditde ngonkaaji bonɗi ɗii. Yanti heen, o yiɗiino ƴeewde no ɗum wayi e wonde cokaaɗo, o waɗi hoore makko e junngo gooto.

  1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "Linda Lumsden p. 39".