Jump to content

Inga Bagge

Iwde to Wikipedia
Inga Bagge
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuSuwed Taƴto
InndeInga Taƴto
Innde ɓesnguBagge Taƴto
Ɗuubi daygo24 Morso 1916 Taƴto
ƊofordeAdolf Fredriks parish Taƴto
Date of death3 Duujal 1988 Taƴto
Place of deathSankt Matteus Taƴto
Sana'ajipainter, sculptor Taƴto
Janngi toValand School of Fine Arts, Pernby's paint school, Académie Libre, Royal Swedish Academy of Fine Arts Taƴto
Student ofBror Hjorth Taƴto
StudentElisa Tigerholm Taƴto
Has works in the collectionNationalmuseum Taƴto
Copyright status as a creatorworks protected by copyrights Taƴto

Inga Bagge (24 sulyee 1916 – 3 mee 1988) ko Suwednaajo, sehilaaɓe e pentooɓe. Jaŋde makko naalankaagal fuɗɗii ko e cagataagal kitaale 1930 e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF to Linköping, e fuɗɗoode kitaale 1950 o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Suwed to bannge naalankaagal. E nder geɗe keewɗe ɗe ngonaa aadaaji, golle makko gadane ɗee ngaddi hakkillaaji e weltaare e hitaande 1958 e koolol makko gadanol to Galle Burén to Stockholm. O yahi haa o sosi golle ɓurɗe haawnaade, ɗe keewɗe ina njiyee e nokkuuji renndo kam e nder museeji keewɗi. Gooto e ɓurɗe maantinde e makko, hono Livsträdet (Lekki Nguurndam, 1975) mawɗo, mo mbaydiiji ɗiɗi, ina yiyee e nder galle mooftirgel (Musée Moderna) to Stockholm.

Inga Bagge jibinaa ko ñalnde 24 sulyee 1916 to Stockholm, ko ɓiy injenieer biyeteeɗo Jakob Gustaf Pontus Bagge (1863-1954) e debbo mum Tora Augusta nee Lindberg (1885-1921). Ko kanko woni ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe ɗiɗo galle oo. Caggal nde yumma makko sankii ko adii nde o jibinaa, kanko e banndiraaɓe makko, ko baaba maɓɓe nehdi ɓe. Ɓesngu nguu ummiima Linköping e hitaande 1926 ɗo, caggal nde o naati duɗal sukaaɓe rewɓe, e hitaande 1938 Inga Begga janngi naalankaagal e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF. O janngi kadi to duɗal naalankaagal Otte Sköld. Hedde hitaande 1940, o resi Rev John Henderson Powell mo o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Ingela.

Tuggi 1951 haa 1957, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal laamɗowal e les njiimaandi pentoowo e sehilaaɓe Bror Hjorth e pentoowo biyeteeɗo Sven Erixson. Gila Hjorth, o heɓi miijo "mahngo" nate. Jannginooɓe ɓee fof ina njetta Bagge e "no gollorde mum nervous e sensible". E hitaande 1968, o sosi golle mbaylaandi, tiitoonde mum ko Hommage à Bror Hjorth.

Nde o woni e Akademi ndee, Bagge fuɗɗii jarribaade geɗe ɗe keewaani, yeru hawrude e mbaydiiji ɓuuɓɗi e plaster. E hitaande 1958, koolol makko gootol to Burén Gallery, weltinii no feewi ƴeewoowo naalankaagal biyeteeɗo Ulf Linde, o wiyi : "...ɓalli makko nannduɗi e Marcel Ayme e ɓalli burlesque ina njogii kadi sifaaji seppooji moƴƴi. Kollirgol maɓɓe ummoraaki tan e peeje ladde kono ko e nder mbaydi cohe simple".

Caggal nde o hawri e naalankaagal Marcel Duchamp e nder koolol e hitaande 1963, Bagge ari e anndude wonde omo waawi sosde golle e kala ko o yiɗi. Såsom jag flyger makko, titta en spegel hawritii e ŋoral golloowo e ŋoral cowgal, gannde, ŋoral silki, ŋoral welooji, puɗi palastik e paɗe. Ko ɓuri heewde e golle makko maantinɗe njeyaa ko e ooɗoo sahaa. Kanko Bagge, o jogori ko Livsträdet (Lekki Nguurndam) fotde diidi ɗiɗi, ko golle makko ɓurɗe maantinde. Ina waɗi mbaydiiji keewɗi, butoŋ, beɗi, payeteeji, kaset e saak clutch tokooso.

Inga Bagge sankii ko to Järna ñalnde 3 mee 1988.[1][2][3][4][5]

  1. Hammenbeck, Stefan (10 June 2020). "Inga Bagge". Svenskt kvinnobiografiskt lexikon. Retrieved 25 May 2021.
  2. "Livsträdet". Moderna Museet. Retrieved 25 May 2021.
  3. "Inga Bagge" (in Swedish). Konstnärslexikonett Amanda. Retrieved 25 May 2021.CS1 maint: unrecognized language (link)
  4. "Inga Bagge (1916-1988)". Buskowskis. Archived from the original on 25 May 2021. Retrieved 25 May 2021.
  5. "Inga Bagge". Geni. Retrieved 25 May 2021.