Inga Bagge
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Suwed |
| Innde | Inga |
| Innde ɓesngu | Bagge |
| Ɗuubi daygo | 24 Morso 1916 |
| Ɗoforde | Adolf Fredriks parish |
| Date of death | 3 Duujal 1988 |
| Place of death | Sankt Matteus |
| Sana'aji | painter, sculptor |
| Janngi to | Valand School of Fine Arts, Pernby's paint school, Académie Libre, Royal Swedish Academy of Fine Arts |
| Student of | Bror Hjorth |
| Student | Elisa Tigerholm |
| Has works in the collection | Nationalmuseum |
| Copyright status as a creator | works protected by copyrights |
Inga Bagge (24 sulyee 1916 – 3 mee 1988) ko Suwednaajo, sehilaaɓe e pentooɓe. Jaŋde makko naalankaagal fuɗɗii ko e cagataagal kitaale 1930 e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF to Linköping, e fuɗɗoode kitaale 1950 o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Suwed to bannge naalankaagal. E nder geɗe keewɗe ɗe ngonaa aadaaji, golle makko gadane ɗee ngaddi hakkillaaji e weltaare e hitaande 1958 e koolol makko gadanol to Galle Burén to Stockholm. O yahi haa o sosi golle ɓurɗe haawnaade, ɗe keewɗe ina njiyee e nokkuuji renndo kam e nder museeji keewɗi. Gooto e ɓurɗe maantinde e makko, hono Livsträdet (Lekki Nguurndam, 1975) mawɗo, mo mbaydiiji ɗiɗi, ina yiyee e nder galle mooftirgel (Musée Moderna) to Stockholm.
Nguurndam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Inga Bagge jibinaa ko ñalnde 24 sulyee 1916 to Stockholm, ko ɓiy injenieer biyeteeɗo Jakob Gustaf Pontus Bagge (1863-1954) e debbo mum Tora Augusta nee Lindberg (1885-1921). Ko kanko woni ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe ɗiɗo galle oo. Caggal nde yumma makko sankii ko adii nde o jibinaa, kanko e banndiraaɓe makko, ko baaba maɓɓe nehdi ɓe. Ɓesngu nguu ummiima Linköping e hitaande 1926 ɗo, caggal nde o naati duɗal sukaaɓe rewɓe, e hitaande 1938 Inga Begga janngi naalankaagal e les njiimaandi Leoo Verde to duɗal ABF. O janngi kadi to duɗal naalankaagal Otte Sköld. Hedde hitaande 1940, o resi Rev John Henderson Powell mo o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Ingela.
Tuggi 1951 haa 1957, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal laamɗowal e les njiimaandi pentoowo e sehilaaɓe Bror Hjorth e pentoowo biyeteeɗo Sven Erixson. Gila Hjorth, o heɓi miijo "mahngo" nate. Jannginooɓe ɓee fof ina njetta Bagge e "no gollorde mum nervous e sensible". E hitaande 1968, o sosi golle mbaylaandi, tiitoonde mum ko Hommage à Bror Hjorth.
Nde o woni e Akademi ndee, Bagge fuɗɗii jarribaade geɗe ɗe keewaani, yeru hawrude e mbaydiiji ɓuuɓɗi e plaster. E hitaande 1958, koolol makko gootol to Burén Gallery, weltinii no feewi ƴeewoowo naalankaagal biyeteeɗo Ulf Linde, o wiyi : "...ɓalli makko nannduɗi e Marcel Ayme e ɓalli burlesque ina njogii kadi sifaaji seppooji moƴƴi. Kollirgol maɓɓe ummoraaki tan e peeje ladde kono ko e nder mbaydi cohe simple".
Caggal nde o hawri e naalankaagal Marcel Duchamp e nder koolol e hitaande 1963, Bagge ari e anndude wonde omo waawi sosde golle e kala ko o yiɗi. Såsom jag flyger makko, titta en spegel hawritii e ŋoral golloowo e ŋoral cowgal, gannde, ŋoral silki, ŋoral welooji, puɗi palastik e paɗe. Ko ɓuri heewde e golle makko maantinɗe njeyaa ko e ooɗoo sahaa. Kanko Bagge, o jogori ko Livsträdet (Lekki Nguurndam) fotde diidi ɗiɗi, ko golle makko ɓurɗe maantinde. Ina waɗi mbaydiiji keewɗi, butoŋ, beɗi, payeteeji, kaset e saak clutch tokooso.
Inga Bagge sankii ko to Järna ñalnde 3 mee 1988.[1][2][3][4][5]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Hammenbeck, Stefan (10 June 2020). "Inga Bagge". Svenskt kvinnobiografiskt lexikon. Retrieved 25 May 2021.
- ↑ "Livsträdet". Moderna Museet. Retrieved 25 May 2021.
- ↑ "Inga Bagge" (in Swedish). Konstnärslexikonett Amanda. Retrieved 25 May 2021.CS1 maint: unrecognized language (link)
- ↑ "Inga Bagge (1916-1988)". Buskowskis. Archived from the original on 25 May 2021. Retrieved 25 May 2021.
- ↑ "Inga Bagge". Geni. Retrieved 25 May 2021.