Jump to content

Ipalibo Banigo

Iwde to Wikipedia

Ipalibo Gogo Banigo (jibinaa ko Harry; jibinaa ko ñalnde 20 lewru Duujal hitaande 1952) to Obuama, Degema, e nder diiwaan Rivers. O wonii doktoor safaare e siyaasaajo mo leydi Naajeeriya woni senateer jooni mo lomtotoo diiwaan senateer Rivers West diga hitaande 2023. O laati cukko debbo arandeere diiwal Rivers diga hitaande 2015 haa 2023.[1][2][3]

O woni tergal lannda Demokaraasi Leƴƴi, o joginoo golle keewɗe teeŋtuɗe to ministeer cellal diiwaan Rivers. E nder golle makko, o woni ko e golle gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo, komisariyaajo gardiiɗo, gardiiɗo mawɗo e sekreteruuji duumotooɗi. O heɓiino darnde adannde e hitaande 1995, o woni Sekereteer laamu diiwaan Rivers hade makko wonde hooreejo sarwiis diiwaan oo. E lewru desaambar 2014, Ezenwo Wike suɓii mo ngam wonde kanndidaa mum e woote 2015. O suɓaama cukko guwerneer, o fuɗɗii laamu ñalnde 29 mee 2015.[4][5][6]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Banigo jibinaa ko ñalnde 20 lewru Duujal hitaande 1952 e nder galle Harry mo Obuama to Degema, to diiwaan Rivers. Nde o woni suka, o dañii seedantaagal duɗal Afrik hirnaange (Division One) e seedantaagal duɗal toowngal to Queens College, to Lagos. O rokkaama njeenaaje sabu jaŋde makko toownde to bannge ganndal kemikal, biyoloji e binndol e ɗemngal Engele. E hitaande 1968, o heɓi njeenaari BBC ngam yimre almudɓe.[7]

Ko adii nde o timmata duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woniino janngoowo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee tuggi 1969 haa 1970. O heɓi bakkaa makko e safaara, o heɓi bakkaa makko e safaara to opitaal jaaɓi haaɗtirde, to Ibadan, o naati kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to bannge cellal renndo ngam... dipolomaaji makko master. Hakkunde 1990 e 1992, Banigo heɓi dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to bannge cellal e dermatologie.[8]