Jump to content

Islamic banking in Malaysia

Iwde to Wikipedia
Islamic banking in Malaysia
aspect in a geographic region
Facet ofSharia-compliant banking Taƴto
LesdiMalaysiya Taƴto

Bankeeji lislaam e nder leydi Malesi puɗɗii ko e lewru suwee 1963 nde Perbadanan Wang Simpanan Bakal-Bakal Haji (PWSBH) sosaa. PWSBH sosaa ko e njuɓɓudi juulɓe ngam dañde ngalu ngam hajju (hijjoore to Makka). E hitaande 1969, PWSBH hawritii e Pejabat Ursan Haji, ɓe cosi Lembaga Urusan dan Tabung Haji (anndiraa hannde Lembaga Tabung Haji).

Banke lislaam gadano e nder leydi Malesi sosaa ko e hitaande 1983. E hitaande 1993, bankeeji njulaagu, bankeeji njulaagu e sosiyeteeji kaalis njaɓaama rokkude geɗe e sarwisaaji bankeeji lislaam e nder njuɓɓudi bankeeji lislaam (IBS).[1] Ɗeeɗoo juɓɓule noon ina ɗaɓɓi seerndude kaalis e golle njulaagu bankeeji lislaam e njulaagu bankeeji gaadoraaɗi ɗii ngam waawde haɗde jokkondire kaalis.

Doggol bankeeji to Malesi rokkata geɗe lislaam (hesɗitinaaɗe e hitaande 2015) ɓeydiima haa 16 bankeeji. Gaa gaa bankeeji, hakkundeeji goɗɗi ɗi ngonaa bankeeji ina ndokka geɗe tuugiiɗe e syariah ko fedde mahdi Malaysi Berhad (MBSB) e koperatiifuuji binndaaɗi e les Komiseer Koperatiif Malesi (SKM).

To leydi Malesi, Goomu ngenndiijo wasiyaaji shari’a ɓeydi heen soseede to Banke Negara Malaysia (BNM) ina wasiyoo BNM e geɗe shari’a e golle ɗeen juɓɓule, kam e geɗe mum en e sarwisaaji mum en. E hitaande 2006, Banke Negara Malaysia sosi Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde hakkunde leyɗeele ngam jaŋde e nder kaalis lislaam (INCEIF) Duɗal jaaɓi-haaɗtirde teskinngal ngam rokkude gollotooɓe waawɓe e seedanteeje ngam kaalis lislaam e nder leydi Malaysi. Jaaɓi-haaɗtirde ndee sosaa ko e eɓɓoore laamu leydi Malesi ngam ɓeydude semmbinde darnde leydi ndii e nder winndere nde ngam wallitde kaalis lislaam. Ko kañum tan woni duɗal jaaɓi haaɗtirde e winndere nde, ngal nganndu-ɗaa ko kañum tan woni jaŋde leslesre to bannge kaalis lislaam.

E lewru suwee 2005, Dow Jones e Sosiyetee New York e RHB Securities Kuala Lumpur, kawri ngam udditde "Index Malaysi Lislaam" keso — ko mooftirgel 45 aksiyonji lomtotooɗi sosiyeteeji Malesi ɗooftooji sarɗiiji keewɗi tuugiiɗi e Sharia. Waɗde, mbayliiguuji tati (toɓɓere ñamaale sosiyetee indeks, toɓɓere kaalis mum e kaalis mum e kaalis mum gonɗo e riiwaaji e konte mum) ina poti wonde heen fof ko famɗi fof 33% e kapitaal hakkundeejo lebbi 12 garooji ɗii, yeru.

ikon Portal bankeeji

Faggudu OIC

Investissementuuji shari’a

Ñamaale gollondiral to leydi Malesi

  1. "Home - Bank Negara Malaysia".