Jallo Teli

Iwde to Wikipedia
Jallo Teli
ɓii aadama
Jinsudamngel Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuGine Taƴto
Ɗuubi daygo1925 Taƴto
ƊofordePorédaka Taƴto
Date of death1 Mbooy 1977 Taƴto
Place of deathCamp Boiro Taƴto
WoldeFaransinkoore Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, diplomat Taƴto
Position heldSecretary General of the Organisation of African Unity, Minister of Justice of Guinea, ambassador Taƴto
Educated atÉcole normale supérieure William Ponty Taƴto

Ko ñalnde Mawbaare (Talaata) 1 Mbooye (Duujal) 1977, he saanga beetawe, Koolaaɗo Kuuɓal Fedde Ngootaagu Afrik garwaniijo o maayi he nder dummbirdu 52 to Camp Boiro, Konaakiri leydi Lagine (la Guinée).

Duuɓi cappanɗe nay e ɗiɗi (42) njawtii caggal ko ɗum waɗi, kono sukaaɓe Afriknaaɓe heewɓe nganndinaaka holi oo ɓiyɗo Pullo, gorko Afriknaajo, kaɓanaaɗo ngam rokkitde Afrik jeytaare e ndimaagu mum. Hare hakkilantaagal e ñeeñal nde o sippiraa he nder batuuji winndereyankeeji, ɗi he nder mum en hay añɓe makko ene keɓtini haayaneede mo konngol e laaɓtude makko jiyanɗe. Darnde makko he mahde ngootaagu leyɗeele Afrik ngam haa mbaawa tabitin’de nguun ndimaagu e ndeen jeytaare ko huunde seedtinnde.

Allajji Buubakar Teli Jallo ɓurɗo lollirde “Jallo Teli”, sabu ko kanko njiɗ-ɗen haalde, jibinaa ko he hitaande 1925 to wuro ene wiyee Poredeka he nder Fuuta Jalon, walla ko woɗɓe noddirta Gine Hakkundeeri.

Hono no kala ɓiyngel pullo ni, walla mbiyen tan juulɗo, nde o dañi duuɓi jeegom o naatnaa duɗal Quraana, ɓooytaani o naatnaa duɗal Farayse ɗoon he Poredaka. Laamɗo kanton oo teskii ngel cukalel e welde hakkille e heewde himmi o hirjini ngel e jokkude jaŋde e tiiɗnaare.

Holmo Woni Bubakar Teli Jallo?[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

He 1940, taw omo yahra e duuɓi sappo e joy o naati duɗal hakkundeewal to wuro Maamu, taw jibnaaɓe makko eggii koɗtoyii wuro ene sara Mamu ene wiyee Teliko. Ɓooytaani caggal ɗuum, he wasiya seernaaɓe makko Faraysiyankeeɓe, o neldaa Konaakiri laamorgo leydi Lagine. O jokkoyi jaŋde makko to duɗal biyetenoongal l’école primaire supérieure gontayoowal Lycée Classique de Donka.

Jallo Teli fof e welde hakkille e jaɓde janngude, ɓennaani he ƴeewndooji seedanfaagu Bakkaaloreya ( Baccalauréat). Eɗen ciftina noon wonnde ko he 1950 Lagine fuɗɗii meeɗde dañde keɓɗo nguun seedanfaagu.

Hono no ɓiyɓe Lagine, haa ɓuri teeŋtude e Fulɓe ɓee, ɓe jibinaaɓe mum en ene ceɓori seeɗa to bannge dañal ɓee fof ni, Bubakar Jallo felliti jokoyde jaŋde mum Dakaar, laamorgo Afrique Occidental Francaise (AOF), hono no hiirnaange Afrik he les njiimaandi Farayse wiyetenoo he ngaan saanga. Nde o yettii Dakar o naatoyi duɗal William Pointy de Sebikotane. William pointy sosanoo ko he 1903 to Ndar (St. Louis Senegal), kono he 1912 ngal egginaa ngal faatiraa Goree, duunde tokesere he nder maayo-Geej Ndakaaru. Ko he maggal ɓiyɓe Afriknaaɓe jooma barkeeji en ɓee e wonoyooɓe suɓaaɓe hiirnaange Afrik ɓee kebletenoo. Ɗoon ne kadi koreeji makko ndonki waawde walludemo no fotiri nii, ɗuum woni sabaabu jaŋde makko ronki yahde, o ronki yawtude he ƴeewndooji Bakkaaloreya (Baccalauréat) kono o dañi naatde he ligey laamu (administration) koloñaal. Ɗuum wonnoo ko 1946 taw omo yahra e duuɓu 21.

Nde Bubakar Jallo Teli gollatnoo he nder ko wiyetenoo ndeen, “liggeyaaji kuuɓtidinɗi laamu huuɓtidinngu hiirnaange Afrik farayseyanke ( services généraux du gouvernement général de l’Afrique occidentale française)to Ndakaaru ndee, o nani suka gooto Faraysenaajo mo o gollidatnoo ene wiyee Pierre Cros, ene haala wonnde neɗɗo ene waawi dañde golle he laamu koloñaal hee ɓurɗe ɗe ɓe ngoni he mum ɗee faayodin’de so oon tigi rewii he duɗal Ecole nationale de la France d’outre-mer (ENFOM).Ɗuum noon kadi gasata laataade tan koo tawa oon tigi ene mari seedanfaagu mum Bakkaaloreya, kadi ko maa yaha Paris ko toon janngoyta.

He hitaande 1946-47 Jallo Teli ruttii duɗal lycée Ndakaaru ngam waɗde ƴeewndo Bakkaaloreya, o ɓenni he daawe ɗiɗi ɗee kala, gadanal ngal e battindiingal ngal kala. Ene jeyanoo e seernaaɓe jannginɓe mo he ngaan saanga, biyeteeɗo Jean Suret-Canal gooto e terɗe lannda Communist Farayse, mo eɗen teskoo wonnde, caggal nde Lagine heɓi jeytaare mum, ko toon jooɗtoyi ene janngina hayso tawii ɗuum welaano leydi Farayse.

Nde Jallo Teli heɓi seedanfaagu mum o fayi Farayse. Nde o yettii toon o winndii he duɗal jaaɓi haaɗtirde Paris, senngo jojjannde e gannde faggudu ( Faculté de droit et des sciences économiques) gonnongal he nokku biyeteeɗo place du Panthéon he nder leegal latin.

He tuma nde Bubakar Jallo Teli janngata ngam heɓde seedanfaagu mum licence de droit et science Economique ndee, omo heblanoo kadi ƴeewndooji ngam naatde he duɗal jeynoongal sabaabu garaangal makko Farayse ngal (ENFOM).

He 1951 Jallo Teli heɓi seedanfaagu mum he jojjannde (ñaawoore) e gannde faggudu, kadi o ari go’aɓo he ƴeewndo “B” ngo Ecole National da la France d’Outre-mer (ENFOM), keertoraangal wonan’de sukaaɓe gollanooɓe laamu gal. Eɗen ciftora Jallo Teli ummotonoo Senegaal ndee omo ara Farayse ko he ndiin mbaydi o arno. Hayso ko ɓuri heewde e almuuɓe so naatii ngaal duɗal keewi yahrude ko senngo “Administration General” ne, Teli kanum suɓii ko yahrude bannge ñaawoore (Magistrature). Nde o yalti duɗal ENFOM kanko e janngidiiɓe makko he haralde 1951-53, o nawaa magistrature outre-mer, tuugnaade he suɓngo makko. O nomaa lomto (substitut) Procureur de la Republique to tirbinaal kalaas tataɓo mo Thies (Cees), Seneegal, cosanooɗo ko ɓooyaano, kono o ɓooyaani ɗoon.

Nde Bubakar Jallo ummi Cees o adii won’de ko Gardinaaɗo Gollooɓe (chef de cabinet) Haut-Commisaire de l’AOF to Dakaar he 1955. Caggal ɗuum o ƴami lefol won’de koolaaɗo kuuɓal AOF o heɓi. Ko he Seeɗto (Avril) 1957 o fiilaa ngool lefol. Ɗuum waɗiimo, he ngaan saanga, Afriknaajo ɓurɗo toowde he nder laamu koloñaal Farayse he Hiirnaange Afrrik. He lewbi 18 ɗi o waɗi he ngaal gollal ɗii, addaniimo ɓeydaade faamde mahanteeje dawrugol ko wiyetee “type parlamentaire” ko. Ko toon kadi o yiytondiri e Ahmadu Seyku Tuure e heewɓe e kaadareeɓe Afriknaaɓe jogorɓe wonoyde janngo ardiiɓe leyɗeele mum en walla kam sippirantenooɓe leyɗeele mum en to bannge dawrugol ko wayno:Léopold Sédar Sengoor, Félix Houphouët-Boigny, Lamine Guèye, Modibo Keïta, Fily Dabo Sissoko, Jibo Bakari Hammani Joori, Ouezzin Kulibali e woɗɓe.

Jeytaare Lagine e Ruttanaade Ngenndi mum[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ñalnde 28 Silto (Settaambur) 1958 Laginenaaɓe heewɓe cuɓii “alaa” hono Seyku Tuure e lannda mum (Parti démocratique de Guinée) mbasiyirinooɓe ni, he toɗɗe ɗe De Gaulle yuɓɓinnoo ngam waylude doosɗe ngenndi Farayse he ko yowitii e jeytaare leyɗeele Afrik gonnooɗe he les njiimaandi mum ɗe.

Nde Lagine suɓii jeytaare ndimaagu mum, geɗal ɓurnongal himmude ɗo Seyku Tuure ɗo, wonno ko naatgol Guinee he Fedde Ngootaagu Dowlaaji, mbele maa jeytaare Lagine heɓtine he nder dowlaaji aduna ɗii kala. He ngaan saanga taw Jallo Teli ne ɓamii pellital artude Lagine, ngam addude ballal mum e karallaagal mum ngam ɓamtaare ngenndi mum. Ndi ngenndi ngonndi he kesam-hesaagu jeytaare mum, hatojinndi e he mbaawka kala gooto e ɓiyɓe mum ngam ɓamtude e suutude ɗum mbele maa waaw dañde palaas mo haan’di o he nder renndooji leyɗeele dime. Seyku Tuure ene anndi mbaawka Jallo Teli he kattanɗe waawde wallude Lagine haa naata he Fedde Ngootaagu Dowlaaji. Nde o arti Guinee Sayku halfinimo dogde he ɗuum. Jonte seeɗa pawii heen Jallo Teli dañi wune,Guinee jaɓanaa won’de tergal he nder Fedde Ngootaagu Dowlaaji (FngD), hayso tawii Farayse ene haɓotonoo mbele ɗuum ene waasa won’de.

Tuggude he 1958 haa 1964, Bubakar Jallo Teli wonii jooɗaniiɗo leydi Lagine to ñiiɓirde F.Ng.D to New York kad he hakkunde hee o wonii Ammbasadoor maɓɓe to Washington, laamorngo Dowlaaji Dentuɗi Amerik. Nde Jallo Teli yettii New York ɓooytaani o woni hoodere yiytiniinde he nder goomu Afro-asiyatik he. Sabu makko won’de ɓelɗo ƴiiƴam, moƴƴo jikku kadi jaawɗo woowde addaniimo faggaade yiɗɓe hay he nder yimɓe ɓe o seertunoo yiyannde. He nder winndannde yaltunde he jaaynde New York Times ñalnde 21 Morso (Juillet) 1964 omo siforee heen wonnde: “Ko o juulɗo keɓɗo innde (moƴƴere) he Fedde Ngootaagu Dowlaaji he duuɓi 6 jawtuɗi ɗii sabu makko won’de kaɓanteeɗo jojjannde ɓaleeɓe Afrik ko aldaa e mettere. Ko Alhajji (hayso o huwtortaako ndeen innde) sabu makko yahde Makka he 1956. O meeɗaani yahrude caggal he ŋatre makko wonnde maa leyɗeele Afrik fof keɓa jeytaare mum en timmunde, kono o wonaa kaɓeteeɗo tan he dow meere taw koɗo haanaani. Moodi Jallo wonaa tan kurmaaɗo, kono kadi ko jiɗaaɗo hay e nder yimɓe ɓe o haɓatoo kuule mum en ɓe.”

Kulhuli Seyku Tuure e Hoolkisaare mum he Jallo Teli[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Hay so Jallo Teli seeraano e hollirde fiɓnde mum he jeytaare Lagine walla boom leyɗeele Afrik fof e kuuɓal, kadi e gollaade les Seyku Tuure ngam yettaade he ndeen fayndaare ne, Seyku kanum seeraano e jogaade kulhuli he oo ɓiyɗo Ginenaajo, mo ɓayre mum he nder renndooji aduna hee kala, nana wirnamo he naange. Ndeen hoolkisaare walla mbiyen ɗaam kiram waɗi, kala nde diisnodiral to FNgD he won e toɓɓe yonti, Seyku heewi ko neldude neɗɗo goɗɗo ummoriiɗo Konaakiri ara ardoo sate Lagine, diwamo kanko jooɗaniiɗo ɗoon leydi Lagine o, ɗuum fof ko ngam yiɗnoode wirnudemo. Eɗen mbaawi kadi ɓeydude heen wonnde Seyku meeɗaani woppude Jallo Teli wellitii. Kala ɗo oon ene yaha o waddat e mum ballidiiɗo (assistant), mo e jaati, wonaa hay-huunde ko wonaa ñukkintooɗo mo, kala ko eji e makko nawtana ɗum Konaakiri.

Gonaangal Jallo Teli Amerik addanii ɗum faggitaade karallaagal kadi rokkiiɗum fartaŋŋe waawde hollirde ñeeñal mum e hakkilantaagal mum,haa ɓuri teeŋtude noon he nder golle goomuuji. Ene jeyanoo e toɓɓe ɓurɗe soklin’de mo, hono no mbiyɗen ni, ko yowitii he jeytaare leyɗeele Afrik kadi e toɓɓere kiiɓal ɓaleeɓe (aprtheid) he nder Afrik Worgo sabu wonnoode mo hooreejo goomu kalfinaaɗo haɓaade kiiɓal (apartheid). Ko ɗiin dukooji gulɗi he dow tirbinaaji FNgD njey sabaabu leyɗeele Afrik keewɗe keɓti ndimaagu mum en he 1960.

Darnde Bubakar Jallo Teli he Cañgol Ngootaagu Afrik[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

He 1963 nde Fedde Ngootaagu Afrik sosaa ndee, koolaaɗo kuuɓal ene yiylee, hakkillaaji fof ndogi ko fayde he Jallo Teli. O falaama koolaaɗo kuuɓal Fedde Ngootaagu Afrik lawbi ɗiɗ, kono he 1972 nde o ƴamti lefol ngol he batu jooɗinoongu Rabaa (Marok) o ɗaftaa, taw saabi ɗum ko laamɗo leydi makko e hoore mum,Ahmadu Seyku Tuure, luutndaade mo. Gila e fuɗɗoode, eɗen nganndi, Seyku ko luutndinooɗo waɗeede mo Koolaaɗo Kuuɓal, sabu tan añnoode yiyde neɗɗo jom martaba bayɗo hono no Jallo Teli ni, ene wona hoodere nde mbeelu leydi Gine ko he mum ndaaratee caggal leydi. Kono sabu ñeeñal Jallo teli, karallaagal mum he ko yowitii he diisnondire e woowde mum termondireede e sirlondireede, yantude e ballal yimɓe heewɓe jooma en tiiɗndi en, ko wayno Ayle Salaasi, ɓeydii teeŋtin’de mbaawka makko ka aldaa e guli, addani Seyku yolbin’de junngo mum.

Ngaanumma[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nde Jallo Teli ɗaftaa lefol mum ndee, sikke alaa, jooɗtiima ko juuti omo miijitoo e hol ko wonata janngo makko. Caggal nde o fiila ɗii leppi teddungal toowɗi, alaa ko haɗi, tawat ɓernde makko ene wooɗee dañde kadi posto toowngo ngo jaŋde makko e maartaba haandi. He oon tuma o jokkondiriino e Kurt waldheim, gonnooɗo Koolaaɗo Kuuɓal Fedde Ngootaagu Dowlaaji (l,ONU), kono he ngaan saanga Waldheim alaano hay posto gooto mo waawi tottude kowhowo potɗono Jallo Teli ni. Luutndiiɓe Ginenaaɓe wonɓe caggal leydi ɓee ne ƴamiino mo e yiɗde mbele omo heddo caggal leydi o ardoo luutndiiɓe laamu Seyku (chef de file de l,opposition en exil), kono ɗuum hawranaano mo.

Caggal oon nguumu-ngaama yantude kadi e kirjingol Seyku Tuure yoo artu Guinee ɓe liggodoo o felliti hootde. Sikke alaa, Jallo ene anndi Sayku yiɗaa ɗum, kadi omo anndi Seyku hannde way ko hono no mbaroodi taalnaandi ni, ko gontuɗo laamɗo baroowo, mo alaa hoolaare e hay gooto. Nde o ɓami pellital hootde ndee yimɓe heewɓe kajimoomo, ene jeyaa e ɓeen, jooma-suudu makko Kajjatu Jallo mo o resondirnoo gila e ɓe njannga to Farayse.

Jaagorɗo halfinaaɗo Ñaawooje[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Eɗen ciftora wonnde Jallo Teli heblaa ko he gannde jojjannde walla mbiyen ganndal sariyaaji (duruwaa), ko ɗuum waɗi nde o arti Gine tan Seku toɗɗii mo ko Jaagorɗo Kalfinaaɗo Ñaawooje. O wonii heen tuggude nde o art he 1972 haa 1976. He ngoon posto kadi o addi heen karallaagal timmungal e pellital gollaade ngal o anndiraa ngal. O wayli kuule leydi (code civil) ɗee, o itti ɗum en e ɗe ɓe ndonnoo e laamu koloñaal Farayse o wiɗti ɗum en kanum en fof kuule Ginenaaje. O naati kadi he lannda mbajja ka (Parti Démocratique Guinéen), wonnoka he jappeere ko aldaa e pooɗondiral. Hono kaadareeɓe lannda kaa fof ni, saha kala omo yaha he nder dowriiji he ngam daronoyaade lannda ka, kono kadi no kala kaadareeɓe leydi ndii kala ɗo yahi ko deenaaɗo o alaa wellitaare, o waawaa yaltude leydi ngam ɗannaade.

Complot Peul (Jamfa Fulɓe)[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Huunde wontunde aada Seyku Tuure, duuɓi seeɗa tan caggal nde o yaltini Lagine he less njiimaandi Farayse o rokki ɗum jeytaare timmunde, ko waɗtude kala luutndiɗomo walla tan mo hoolkisi, o sasana ɗum takkare. O takka joom mum wonnde yiitaama ene fewjana jamfaade mo liɓa laamu makko. Nde ɗuum waɗi fof kadi, ɓeen so njaggaama keewi ñaaweede warngo pelle walla mbarde heege e ɗomka.

He ngol laawol Seyku Tuure takki ko Fulɓe, kono goonga oo tan ko Jallo Teli o meerotonoo. Ñalnde 18 Morso (Julliet) 1976, Jallo Teli hiirtodiima e Ahmadu Seyku Tuure to galle laamorɗo to, kono yeewtere maɓɓe kasi ko he ɗii konnguɗi: “Teli laare am, miɗo jogii mbaawdi ndi kaan-ɗaa annditande kam. Mi jaɓataa juheede few…". Telli Jallo jaabii: "Hooreejo leydi, hol jiɗɗo juhude ma?" "Jiidal Jam Teli!”, jaabii mo Seeku Tuure.

Maayde to Camp Boiro (Dummbirdu Buwaaro)[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ko he oon jamma 18 ene jofi 19 lewru Morso 1976 Bubakar Jallo Teli nanngaa he nder galle mum faarnaa Camp Boiro. Ñalnde 24 Morso (Julliet) 1976 Jagorɗe ɗiɗi goɗɗe, Alfa Umar Bari e Aliwun Daraame ne nanngaa wonndude e majistaraa gooto ene wiyee Sileyman Si-Sawaane, e Kumaandaa kooniŋkeeɓe Lamine Kuyaate ene wonndi e Liyetnaa Alhasan Jallo. Kamɓe fof ɓe cokoyaa Camp Boiro.


Bubakar Jallo Teli he nder dummbirdu Camp Boiro Hayso Seyku ko cosoowo takkere ne, kala mo o nanngi ko ma o waawna ɗum qirlaade ko waɗaani mbele ma o dañ e mum hujja. Ngam ɗuum gasa laataade, feere nde ɓe kuwtortoo ko waɗde oon tigi he ko ɓe noddirta “Diet Noir”. Ɗuum woni haɗde joom mum ñaamde e yarde haa ɓanndu mum losa, ɓe nawa ɗum he ko ɓe mbiyata “cabine technique”, ɓe maasa ɗum kuuraŋaaji he terɗe mum jaɓa qirlaade ko takkaa ko.

Hakke balɗe sappo e jeenay (19) ɓe etiima haalnude Teli e ɓe ndonki, kono nde juutnoo ɓe mbaawtiimo o jaɓi taraade ko mbinndi ko. Wonnde ko o badduɗo maalde e CIA, ko Henry Kissinger e hoore mum o haaldi, kanko e yahdiiɓe makko e ɓe liɓa laamu seyku, o laamo ɓe pirta rewolisoŋ o, ɓe tafa guwernamaa keso newnanoowo “occident” hiilnaade ɗoon nafoore mum. Ñalnde 22 Juko (Août) 1976 o jaŋtii ɗum fawaa he rajo yimɓe fof keɗii wonnde Jallo Teli kay qirliima ko piɓnooɗo jamfa. Kono he nder Guinée taw yimɓe fof ngowtii Seyku e pewje mum.

He nder dummbirde he seedtaama wonnde o hollirii toon cuusal, pellital, kono kadi won’de diineyanke e sellude makko fiɓnde he Allah. Hay ko o woni he nder dummbirde ko omo winndondiratnoo e Seyku Tuure ɓataakeeji ngam hollude yiyannde makko he mbayliigu dawrugol waɗatnoongu he nder leydi hee e ngaan saanga, hayso tawii Seyku kanum kala nde winnditii ko takkude mo o wonnde o jamfiima rewolisoŋ ginenaaɓe o yantii fedde añɓe yimɓe Lagine.

Ñalnde 12 Colte (Février) 1977, Jallo Teli e yoga e wonndiiɓe mum mbaɗaa kadi he “Diet Noir”, kono e ngol laawol ko heen ɓe keddii. Nde Jallo Teli maayi ñalnde 1 Mbooy 1977, wiyaama, ɓe ngari ɓe taƴi e makko husere ngam huwtoroyaade ɗum he dabare maɓɓe. Caggal ɗuum ɓe ndenndini maayɓe ɓee fof ɓe ubbi ɗum en he ngaska ngoota taw ɓe njuulaaka, ɓe kasnaaka, ɓe ndokkaaka hay hakke gooto maayɗo juulɗo. Nde ɓe ngayni ɓe duppi kaake mum en. Hay ko Seyku maayi ko koreeji maɓɓe ndonkii holleede ɗo ɓe ubba. Duuɗi 7 caggal ɗuum he lewru Mbooy 1984 Seyku Tuure maayi.

Hono no Andre Lewin siftiniri en ɗum nii, nde laamu kesu nguu ari qirrima ɓeen maaynooɓe e majjunooɓe he nder dummbirɗe Seyku Tuure ko tooñanooɓe pawaa fenaande. Ɓi inniri Bubakar Jallo Teli Kallu mawɗo ( boulevard), kadi defte mbinndaama he maayde Jallo Teli, goomu miijitigol (club de réflexion) ƴettii innde makko he 1996, fondation Jallo Teli sosaama he 1998, njeenaaje ( prix) Jallo Teli ndokkiraama to UNESCO, kono Afrik e kuuɓal haa jooni renndaani rutti teddungal oon gadiinooɗo won’de kulaaɗo mum kuuɓal.

Iwdi: https://binndipulaar.com/2019/10/20/bubakar-jallo-teli-mande-afrik-ruttata-teddungal-koolaa%C9%97o-mum-kuu%C9%93al-garwaniijo/