Janet Skuder
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Inditirde | Janet Scudder |
| Innde | Janet |
| Innde ɓesngu | Scudder |
| Ɗuubi daygo | 27 Yarkomaa 1869 |
| Ɗoforde | Terre Haute |
| Date of death | 9 Korse 1940 |
| Place of death | Rockport |
| Manner of death | natural causes |
| Cause of death | pneumonia |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | sculptor, suffragist, writer, artist, painter |
| Field of work | art of sculpture |
| Employer | Coates College for Women |
| Janngi to | Art Students League of New York, Art Academy of Cincinnati, Académie Colarossi, Académie Vitti |
| Residence | Terre Haute, Chicago, Pari, 𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳 |
| Participant in | 1928 Summer Olympics, White Rabbits |
| Artist files at | Frick Art Research Library, Smithsonian American Art and Portrait Gallery Library |
| Has works in the collection | National Gallery of Art, Metropolitan Museum of Art |
| Copyright status as a creator | copyrights on works have expired |

Janet (27 oktoobar 1869 – 9 suwee 1940), jibinaa ko Netta Deweze Frazee Scudder, ko Ameriknaajo mo Terre Haute, Indiana, ɓurɗo anndeede e seppooji mum ciftorɗi, nate mum bas-relief, e nate mum ɓutte. Kuulal makko gadanal mawngal ko diisnondiral ngam siifde fedde awokaaji New York hedde hitaande 1896. Scudder’s Frog Fountain (1901) ardii e limlebbi seppooji e ɓulli ɗi o ɓuri anndeede. Komisariyaaji caggal ɗuum ina mbaɗi medal kaŋŋe Kongres ngam teddinde Domício da Gama ( ammbasadeer Beresiil to Amerik ) e medal ciftorgol duuɓi teemedere Indiana e hitaande 1916. Scudder hollitii kadi golle mum e nder kollirɗe keewɗe e nder leydi e nder leyɗeele dentuɗe Amerik e nder Orop gila e darorɗe kitaale 1890 haa 1891. Taariiha Scudder, Modeling My Life, wurtinaama nder hitaande 1925.
Scudder heɓi jaŋde naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal to Cincinnati e hitaande 1887-89 e hitaande 1890-91 e duɗal naalankaagal to Chicago e hitaande 1891-92. Yanti heen, o golliima no balloowo Lorado Taft e nder peewnugol yeewtere winndereere to Chicago, e hitaande 1892-93, e Frederick W. MacMonnies to Pari, Farayse e hitaande 1894-96, omo jokki jaŋde makko naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vitti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi . Scudder wonnoo ko tergal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe to New York, goomu naalankaagal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Suɓaade Rewɓe Amerik, e hitaande 1920, o suɓaa ko e fedde Akademi Ngenndiijo Design . Scudder innitiraa ko Chevalier e nder Legion d’honneur Farayse e hitaande 1925 sabu golle makko ballondiral e nder Croix-Rouge to Farayse e wolde adunaare adannde.
Scudder ko keɓɗo njeenaaje e njeenaaje keewɗe ngam golle makko naalankaagal, ina jeyaa heen Medaal njamndi, Exposition mondiale de Colombie, 1893 ; medaal njamndi, koolol coodgu Luwisiyana, 1904; medaal kaalis, Fedde hakkunde leyɗeele Panama–Pacifik, 1915; e Medaal kaalis, Exposition internationale, 1937, e ko nanndi heen. Golle makko ina kollita e nder defte Musée d’Orsay e nder suudu defte pinal kesal to wuro Pari to Farayse, e nder leyɗeele dentuɗe Amerik to Defterdu Kongres, to Duɗal Naalankaagal Metropolitan, to Duɗal Naalankaagal Chicago, to Duɗal Peabody, Jardiiji Brookgreen, to Defterdu Huntington, to Galle Naalankaagal e Jardiiji Botanique, to Duɗal Naalankaagal Indianapolis ; ko suudu defte diiwaan Indiana, fedde daartol Indiana, suudu defte naalankaagal Swope, e suudu defte naalankaagal Richmond .
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Netta Deweze Frazee Scudder jibinaa ko ñalnde 27 oktoobar 1869, to wuro wiyeteengo Terre Haute, to leydi Indiya, e nder galle Mary (Sparks) e William Hollingshed Scudder. "Nettie" no ɓesngu makko inniri mo nii, ko joyaɓo e nder sukaaɓe njeeɗiɗo, o joginoo cukaagu nguu, ngu musiiba bonnata. Baaba makko ko konfeksiyoŋ, golloowo e geɗe renndo. Yumma makko maayi ko e duuɓi capanɗe tati e jeetati, nde "Nettie" Scudder ina yahra e duuɓi joy. Nayi e banndiraaɓe Scudder maayi ko adii nde ɓe njottotoo mawɓe. Baaba Scudder, neene mum wumre, e Hannah Hussey (golloowo galle oo, coodoowo, e gardiiɗo galle) njibini sukaaɓe heddiiɓe ɓee. Baaba makko caggal ɗuum resi debbo mo Scudder yiɗaa. [1]
Scudder ina weltii e natal gila omo woni cukalel, o ƴettii jaŋde naalankaagal ñalnde aset to duɗal karallaagal Rose ( Duɗal karallaagal Rose-Hulman hannde ngal ) e gardagol porfeseer William Ames. Caggal nde o timmini bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Terre Haute e hitaande 1887, o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati Art Academy, hay so tawii galle oo ina famɗi kaalis, o ɓooyaani o wayli innde makko o waɗti ɗum Janet Scudder. To Cincinnati o janngi seppooji e seppooji jibinaaɗo to Itaali biyeteeɗo Louis Rebisso, kam e diisnondiral dekoraasiyoŋ, seppooji leɗɗe, e pentugol. [2]
E hitaande 1888–89, Scudder arti galle mum to Terre Haute, ɗo caɗeele galle oo njokki caggal maayde gooto e miñiraaɓe makko, ŋakkeende golle baaba makko, e maayde makko e hitaande 1888. Ngam wallitde e njoɓdi galle, Wocarving, mo duuɓi capanɗe ɗiɗi, jannginii duɗal jaaɓi haaɗtirde College to Collège . Mawniiko gorko Scudder, jooɗiiɗo to Chicago, yoɓi mo yo o arti Cincinnati e hitaande 1890 ngam o waawa timminde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 1891, Scudder ummiima Chicago ngam hoɗde e miñi mum e ɓesngu mum nde o woni e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago e gardagol John Vanderpoel e Frederick Freer. [1] Scudder kadi ƴettii janngirɗe e sehil Farayse biyeteeɗo Lorado Taft to Duɗal Naalankaagal e nder hitaande 1893–94. Nde o woni Pari, e cakkital kitaale 1890, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vitti, o janngi natal e pentoowo biyeteeɗo Luc-Olivier Merson to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi . [2]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Duuɓi gadani ko o sehil
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o ummii Chicago e hitaande 1891, Scudder anniyii dañde ko nguurdi e mum ko e mbaydi mbaylaandi leɗɗe, o golliima seeɗa e nder gollordu mobelaaji peewnoowo paabi mahdi. O woppi golle ɗee sabu senndikaa oo jaɓaani terɗe rewɓe. E hitaande 1892–93, Scudder heɓi golle e sehilaaɓe Lorado Taft, o woni gooto e wallidiiɓe makko, o dañii heen 5 dolaar Amerik ñalawma kala ngam golle makko e seppooji mawɗi ngam waɗde yeewtere winndereyankoore Columbian to Chicago. [3] Ngam golle makko e koolol ngol, Scudder heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri, kam e 1 000 dolaar Amerik e juuɗe ɓiɓɓe leydi Terre Haute, ɓe cikkatnoo ko hollirde seppo makko Nimfa to defterdu wuro ngoo .
Caggal nde o yiyi ɓuuɓri Frederick W. MacMonnies 's "Barge de l'État" e nder Fedde Adunaare, Scudder felliti yahde Pari e hitaande 1894, ina ɗaminii janngude e makko. Scudder yahi Farayse e Zulime Taft (miñi mum debbo) o waggini MacMonnies yo o gollin ɗum. E duuɓi capanɗe jeegom e joyi, Scudder wonti debbo gadano mo o gollini e atelier makko. Scudder walli MacMonnies e eɓɓooji ko wayi no Shakespeare makko ngam defterdu Kongres to Wasinton, ko jiidaa e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vitti e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colarossi . [2] Scudder yalti ɗoon e ɗoon e suudu MacMonnies to Pari e hitaande 1896, caggal nde gollodiiɗo makko gooto rokki mo miijo ngo laaɓtaani wonde o jaɓaani golle makko. O arti Amerik, o etii heɓde golle e nder suudu Augustus Saint-Gaudens to wuro New York, kono o dañaani heen nafoore .
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- (subscription required)