Jump to content

John Mahama

Iwde to Wikipedia

On 4 December 2020, Mahama and Akufo-Addo, who he faced both in the 2012 and 2016 Ghanaian presidential elections, signed a peace pact to ensure peace before, during, and after the 7 December elections. Akufo-Addo won the election with 51.6% of the vote.

Template:Infobox officeholder

John Dramani Mahama (Template:IPAc-en; Oon waɗi haande 29 Nowanbur 1958) ko politigoojo Ganaajo, oon waɗi 14e presidente Gana tun ndiyam Janewari 2025. Ko member NDC (National Democratic Congress), o waɗi 12e presidente Gana kala 2012 to 2017."

Mahama waɗi ɗo Muɓɓe Parlemenɗe e Bole Bamboi kala 1997 to 2009, tee o waɗi Deputy Ministaaji ɗe Komunikasio kala 1997 to 1998, kadi o waɗi Ministaaji Komunikasio tun 1998. O waɗi 5e Vice-presidente dow President John Atta Mills kala 2009 to 2012. Mahama naati dow karambol president so Mills naati e duuɓi 24 Jolay 2012. Mahama ko ɗum jogii dow vice-presidente kadi naati president kala so jannginoowo makko naati. Tee oon ko president Ganaajo jooni ɗum rewti, mo waɗi haande so Gana jogii keɓe e 1957

O woni suɓi e ceertu Disambar 2012 ngam o waɗi lewru mum fow no president. O heɓi moƴƴere ngam lewru jeɗɗi e ceertu 2016, amma o waawi ɗum, tee o ɓuri hoore New Patriotic Party, mo Nana Akufo-Addo. Ɓe ɗuum o waɗi president ndiyam Gana mo ɗonnoo laatirii lewru jeɗɗi. Mahama ɗonnoo ɗum kandidat NDC e ceertu 2020, amma o waawi ɗum kadi dow Akufo-Addo

O suɓaama kadi hooreejo leydi e wooteeji 2024, c, hono Mahamudu Bawumia, ɗum noon ko kanko woni hooreejo leydi gadano e nder daartol Ganaa, toɗɗaaɗo e dow demokaraasi, e manndaa ɗiɗaɓo mo jokkondiraani.

Duuɓi gadani

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Mahama jeyaa ko e leñol Gonja to diiwaan Savanna to leydi Gana, ummorii ko Bole to diiwaan Savanna . Mahama jibinaa ko ñalnde 29 noowammbar 1958 to Damongo, nokku gonɗo hannde e diiwaan Gonja hirnaange to diiwaan Fuɗnaange. Baaba makko, Emmanuel Adama Mahama, remoowo maaro alɗuɗo, jannginoowo, ko o depitee gadano e nder diiwaan Gonja hirnaange, kadi ko o Komiseer diiwaan gadano e nder diiwaan Fuɗnaange e nder laamu Republique gadano e gardagol hooreejo leydi Gana gadano, hono Kwame Nkrumah . Baaba Mahama kadi wonnoo ko jaagorgal mawngal hooreejo leydi e nder laamu tataɓu leydi Ganaa e gardagol Hilla Limann mo Jerry John Rawlings liɓi e hitaande 1981 .

Mahama jogii ndiyam mumtugol e Accra Newtown Experimental School (ANT1) kadi heɓi e nder boarding school e Achimota Primary School. O waɗi ndiyam leydi e Ghana Secondary School e Tamale. O ɗaɓɓitii e University of Ghana, Legon, o waɗi bachelor's degree e history e 1981 e kadi o nɗaɗi postgraduate diploma e communication studies e 1986. Ko student, o jogii kadi e Commonwealth Hall Legon. O waɗi kadi study e Institute of Social Sciences e Moscow e Soviet Union, o hokkata ko social psychology; o jogii postgraduate degree e 1988.

Fuɗɗoode golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nde o jooɗi ndiyam mumtugol, Mahama waɗi ndiyam e history e nder secondary school kadi heɓi e few years. Nde o jooɗi e Ghana kadi o waɗi study e Moscow, o jogii ko Information, Culture and Research Officer e nder Embassy of Japan e Accra nder 1991 e 1995. Kadi ko ɓe nder ngoni, o waɗi ko International Relations, Sponsorship Communications e Grants Manager e nder Plan International's Ghana Country Office nder 1995 e 1996. Nde 1993, o waɗi kadi ko ɓe nder professional training course for Overseas Public Relations Staff, ɓe waɗi e nder Japanese Ministry of Foreign Affairs e Tokyo. O jogii kadi ko management development course ɓe waɗi e nder Plan International (RESA) e Nairobi, Kenya.

Message Mahama ko ɓe njahi e nder Parlaama Ganaa nder ɓe njahi 1996, ko ɓe njahi e nder Bole/Bamboi Constituency e nder laawol jeeɗi na'i. Nde ɓe njahi, e Apreel 1997, Mahama jogii laawol ko Minista Fowru e Njuɓɓe. O jogii ko ɓuri to laawol Minista Fowru e Njuɓɓe nder Nofember 1998, o waɗi nder laawol ɗuum ngoni e nder ɓe njahi 2001, nde ko National Democratic Congress (NDC) o waɗi ngoni, o foti laawol mum e New Patriotic Party.


E hitaande 2000, Mahama suɓaama kadi duuɓi nay goɗɗi, o woni depitee Bole/Bamboi. O fiiltaa kadi e hitaande 2004 e manndaa tataɓo. Tuggi 2001 haa 2004, Mahama woniino kaalirde parlemaa minorité to bannge jokkondiral. E hitaande 2002, o toɗɗaa gardiiɗo jokkondiral NDC. E oon hitaande kadi, o woniino tergal e fedde toppitiinde ko fayti e ƴeewndorɗe winndereeje cuɓaaɓe ngam yuurnitaade wooteeji parlemaa Zimbaabwee . Ko o depitee, o woniino tergal Goomu kuule doosɗe kam e Goomu Jaɓɓungal, Industiri, Enerji, Jokkondiral, Ganndal e Karallaagal luulndo.

Ko ɓe njahi, John Dramani Mahama, ko hooreejo leydi Ganaa, ina heɓi nder hakkeeji e njuɓɓudi laamu (CHRAJ) e nder ngoni. Nde ɓe waɗi hollitii wonde o ina luulndii politik dokkal leyɗeele, ko fayti e kuulal mum jaɓde oto ford oo e juuɗe kontraktor oo.

So tawii komisiyoŋ oo hollitii wonde dokkal ngal fotaani, njoɓdi, luural walla fenaande nde tawnoo hooreejo leydi Mahama caggal ɗuum rokki oto oo Dowla oo, ko feewi ko ɓe njahi e nder fenaande ɓe njahi. Nde ɓe njahi, ko ɓuri ko woni e nder hakkeeji e njuɓɓudi laamu, ɓe waɗi ko njoɓdi e nder ngoni.

E nder ngoni, o jogii ko feewi e nder politik mum, kadi ko ɓe njahi e nder hakkunde leydi e nder jeyaaɗi.13:02

E lewru desaambar 2016, o jeyaa ko e goomu jokkondire CEDEAO ngam safrude caɗeele politik caggal wooteeji to Gammbi hakkunde hooreejo leydi jooni oo, hono Yahya Jammeh, e hooreejo leydi ndii, hono Adama Barrow .

E hitaande 2016, John Mahama ina joginoo tuumeede warngooji e njulaagu caggal nde jaayndiyanke wiɗtiyanke biyeteeɗo Manasseh Azure Awuni holliti jaɓɓugol oto biyeteeɗo Ford Expedition mo njoɓdi mum tolnii e 100 000 dolaar ummoraade e kontaraaji Burkinaa biyeteeɗo Djibril Kanazoe.

Wiɗto ngo Komiseer Ganaa toppitiiɗo hakkeeji aadee e njuɓɓudi laamu (CHRAJ) hollitii wonde hooreejo leydi ndii, hono John Dramani Mahama, ina luulndii politik dokkal leyɗeele ɗee, ko fayti e kuulal mum jaɓde oto ford oo e juuɗe kontraktor oo. Hay so tawii komisiyoŋ oo hollitii wonde dokkal ngal fotaani wonde njoɓdi, luural walla fenaande nde tawnoo hooreejo leydi Mahama caggal ɗuum rokki oto oo Dowla oo.

Hakkunde manndaaji (2017-2025)

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

In February 2019, Mahama was confirmed as the candidate of the opposition NDC to contest in the 2020 elections, against incumbent president Nana Akufo-Addo, who unseated Mahama in 2016, capitalizing on an economy that was slowing due to falling prices for gold, oil and cocoa exports. He won the NDC primaries by securing an overwhelming 213,487 votes representing 95.23 percent of the total valid votes cast with the other six contenders managing with about 4 percent of the votes.

On 4 December 2020, Mahama and Akufo-Addo, who he faced both in the 2012 and 2016 Ghanaian presidential elections, signed a peace pact to ensure peace before, during, and after the 7 December elections. Akufo-Addo won the election with 51.6% of the vote.

E lewru ut 2021, Mahama fuɗɗii njillu ina wiyee ‘Thank you tour’ to leydi Gana ngam yettude Ganaanaaɓe nde ɓe cuɓii e wooteeji 2020. O yilliima diiwanuuji Hirnaange Toowɗo, Fuɗnaange Toowɗo, Fuɗnaange-rewo, Fuɗnaange-rewo e Savannah e daawal gadanal ngal. O fotti e Chiefs e Queens, ardiiɓe diineeji kadi o jokkondiri e jaayndeeji.