John Payne Jakson
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | John |
| Innde ɓesngu | Jackson |
| Ɗuubi daygo | 25 Mbooy 1848 |
| Ɗoforde | Cape Palmas |
| Date of death | 1 Juko 1915 |
| Place of death | Lagos |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | journalist |
John Payne Jackson (25 mars 1848 – 1 ut 1915) ko jaayndiyanke Ameriknaajo-Liberiyaajo, jibinaa ko Liberiyaa, joginooɗo semmbe to Lagos, Nijeer hedde fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O winndi e o yaltini jaaynde wiyeteende Lagos Weekly Record gila 1891 haa o maayi. Ko ɗum winndannde winndaande no feewi, humpitoore, yeewtunde e yuurnitaade geɗe jooni. Nde ƴetti darnde luulndiinde koloñaal, ngenndiyaŋkaagal Afriknaajo, nde waɗi ɗum ko nde yiɗaa e laamuuji ɗii, kadi e yoga e yimɓe mawɓe leydi Nijeer.
Duuɓi gadani
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]John Jakson jibinaa ko ñalnde 25 marse 1848 to Kap Palmas to Liberiyaa . Baaba makko biyeteeɗo Thomas John Jackson, egginoo ko Maryland, to Amerik, naati ndeen koloñaal to Liberiyaa. [1] Ina gasa tawa yumma makko kadi ummorii ko Maryland. Baaba makko ko depitee wuro, ñaawoowo e waajotooɗo Methodist mo o maayi nde John Jackson ina yahra e duuɓi nay. Jackson janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Kap Palmas, ngal Biskop John Payne ardii. [1]
Ko adii fof Jackson ina yiɗi wonde njulaagu. Caggal nde o yahri e nder Afrik hirnaange fof, e darorɗe kitaale 1860 o heɓi golle e njulaagu mawngu to Lagos biyeteeɗo JS Leigh, o neldaa to maayo Brass e kitaale 1870 ngam ƴellitde toon station Leigh. [1] Jackson branched e njulaagu geɗe palme e konte mum, kono o dogi o yalti e njulaagu ko e haɓdiiɓe Oropnaaɓe, ko huunde nde ina waawi battinde e yiɗde makko e Oropnaaɓe.
E hitaande 1882 o heɓi golle jogaade defte e nder jaaynde Lagos Times . [2] Richard Beale Blaize sosiino jaaynde Lagos Times e jaaynde koloñaal Gold Coast e hitaande 1880. [3] Ɓooytaani Jackson woppitaa e jaaynde Lagos Times sabu mum yarde. Ina wayi no o wuuri ko caggal ɗuum e golle makko e nder nokkuuji sosiyeteeji Angalteer ko wayi no Dorling and Co e Edward Chancillor. [1]
Jaaynde Lagos Times sosaa ko e hitaande 1882 kono nde fuɗɗiima waɗeede e hitaande 1890, nde inniri jaaynde Weekly Times . [3] Jackson waawnoo Blaize yo o woppu kaayitaaji ɗii. [4] Ladapo Samuel Ademola wonti balloowo Jakson e ndeen hitaande. Caggal ɗuum o wonta Alake mo Abeokuta . [3] Jaaynde Lagos Weekly Times adannde yalti ko ñalnde 3 mee 1880. Binndol ngol ina moƴƴi no feewi, kono Jackson ina jokki e yarde, kaalis oo ina ɓuuɓi. Hay so tawii o rokkaama laawol keewngol, haa jooni Blaize udditi jaaynde Weekly Times ñalnde 29 noowammbar 1880, o fuɗɗii yaltinde jaaynde Lagos Times gila 6 desaambar 1890. Jackson etinooma jokkude e jaaynde Weekly Times, kono caggal kulhuli puɗɗagol golle sariya jaɓi waylude innde jaaynde Lago Recordly e hitaande181. [1]
Lagos Yontere Record
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Jackson dañii ballal e ɓataake mum, ina gasa tawa ko e cafroowo nokku oo, biyeteeɗo John K. Randle . [4] E sahaa nde Weekly Record fuɗɗii ndee, Lagos ina joginoo haa jooni 35 000 neɗɗo tan, kono ko kosmopolitan, ina yaawi mawnude sabu njulaagu nebam palme e geɗe goɗɗe. Wonno ɗoon ko yimɓe Oropnaaɓe tokosɓe ɓe ngalaa ko ɓuri 150 almuudo, njulaagu e misiyoŋaaji. Hay so tawii leñol Afrik ɓurngol mawnude ngol ko Yoruba en, ina woodi kadi jiyaaɓe ɓooyɓe ummoriiɓe Beresiil e Siyeraa Leyoon, Hawsa en, Fante en, Nupe en e leƴƴi keewɗi goɗɗi. [4] Jackson ina teskii no feewi geɗe jooni ɗee, ina rokka janngooɓe mum miijooji laaɓtuɗi. [4] E oon sahaa naafigaagal misiyoŋaaji kerecee en e njiyaagu njiyaagu e mawnikinaare koloñaal en Oropnaaɓe ina njuɓɓina dille ngenndiyaŋkaagal pinal e politik Afrik, ɗe Jackson wonti kaaldigal mawngal. [1] Hay so tawii o wondi e caɗeele e njuɓɓudi njaram e kaalis, Jackson ko artikulaajo e ganndo. [3] Binndol makko ina hawra e haalaaji teskinɗi e jaŋde yaajnde, o huutoriima ciimtol luurondirngol ummoraade e lowre keewnde. [2]
Jackson walli ardiiɓe nokkuuje nder Dahomey nder haɓaade laamuuji koloñaal Farayse, nden o yurmini ardiiɓe lesdi Naajeeriya jooni nder hareeji maɓɓe ngam heɓugo ndimu maɓɓe. O wonti sehil Nana Olomu mo leydi Itsekiri -, caggal nde Nana hokki hoore mum e juuɗe Biritaan en to Lagos o yaltini yeewtere juutnde e Nana. Caggal ñaawoore Nana e riiwtude mo, Jackson jokki haala kaa, o walli kampaañ ngam yoɓde mo, ɗum waɗi ko e hitaande 1906.
Jackson kadi ko jiɗɗo no feewi hooreejo Mandingo biyeteeɗo Samori Ture e nder haɓaade Farayse, o inniri jaaynde makko e nokku makko to Marina Somory. [1] O walli ngam tabitinde laamu Triumvirate to Yorubaland lomtinaa laamu Egba denndinngu e hitaande 1893, o wonti gooto e wasiyaaji mawɗi Alake Gbadebo I. [3]
Jackson ina wallitnoo laamuuji koloñaal en e wolde Angalteer e Ijebu e hitaande 1892. [1] Ngolɗoo jikku ina wayi no yahdaani e miijooji makko ngenndiyaŋkooji, kono ina waawi saabaade ɗum ko miijo wonde caggal nde Biritaan en mbaɗti jam ɓe njaltata. [1] Woɗɓe luural teskinngal e jikkuuji ɓataake makko e golle koloñaal ina mbaawi ma a taw faamninde Jackson jaɓde sahaa e sahaa fof e tiiɗnaare tiiɗnde ummoraade e laamu e renndo Orop, mo ɓataake makko fawii e mum ngam woodgol. [1] E balɗe gadane Jackson fawii ko e nanondiral laamu ngal guwerneer Gilbert Thomas Carter rokki jaaynde ndee . [3] Laamu Carter ina wallita Lagos Weekly Record e njoɓdi hitaande kala fotde 150 £ e dow daliilu soodde nokku yeeynorde. [2]
Jakson ƴetti masiŋ tappirde binndi Owen Emerick Macaulay, caggal ɗuum o huutorii masiŋ tappirde binndi J. Bagan Benjamin. E cakkital kitaale 1890 o dañii soodde masiŋ ɓooyɗo ummoraade Angalteer. [2] E nder kitaale 1890, Record ina sooda 600 ekkol e nder yontere kala, ko ɗum waɗi ɗum jaaynde ɓurnde lollude e nder Lagos. [1] Haa Carter yalti koloñaal oo, kaayitaaji ɗii mbaawii hawrude e nulal ngenndiyaŋkaagal Afrik e ballal guwerneer oo. E hitaande 1897 Henry McCallum ari e guwerneer keso oo, kaayitaaji ɗii ɓeydii famɗude sehilaaɓe e njuɓɓudi ndii. Kontraa yeeyirde ndee dartinaama e hitaande 1900. [3] E lewru Yarkomaa 1904, Record ummii e laawol Broad, fayti e biro keso duumotooɗo to Samadu Quarters to Marina. [2]
E nder yontaaji ko adii wolde adunaare adannde (1914-18) Biritaan en ina ɓeydoo jogaade doole mum en e ko wonti Koloni e Protectorate Nigeria, e ƴettude laamu e ko wonnoo laamɓe nokkuuji jeytaare. [1] Ɓe ngoni kadi ko e waylude sariyaaji jeyi leydi, ɗum addani yimɓe Afriknaaɓe kulhuli mawɗi e waylooji baɗeteeɗi e jeyi leydi e golle maɓɓe ɓooyɗe. Jackson hollitii ɗeen caɗeele e haala laaɓtuka, o hollitii wonde Oropnaaɓe ina njiɗi waɗde feere mbele ina mbaɗa koye mum en tawa ɓe paamataa ngonka kaa, ina mbaɗa leyɗeele jeyaaɗe e yimɓe no ɗe ngoniri e laamu nii. [1] Njuɓɓudi leydi ko renndo, kono jeyi ko neɗɗo gooto. Kadi, njuɓɓudi emiraaji worgo ɗii ina seerti no feewi e njuɓɓudi fuɗnaange ndii. [1] Geɗe goɗɗe ina njeyaa heen : kuulal laddeeji e kuulal dipiteeji ngenndiiji. [1] E nder weeyo gonngo e kiris e hitaande 1905 Jackson winndi, .