Joshua Ampemson
Joshua Amponsem (jibinaa ko e hitaande 1991) ko daraniiɗo weeyo leydi Ganaa, kadi ko kanko woni gooto e sosɓe fedde sukaaɓe Afrik ɓaleejo (GAYO).[1][2] Ko kanko woni karallo ko faati e weeyo[3] to Biro Nulaaɗo Sekereteer Jeneral Fedde Ngenndiije Dentuɗe to bannge sukaaɓe.[4] Ko kanko woni Ardiiɗo binndol Adapt for Our Future,[5] deftere wiɗto adannde ko fayti e darnde sukaaɓe e yahrude yeeso e mbayliigu weeyo.[6][7][8] Golle makko ɓuri tiiɗnaade ko e peeje ngam haɓaade weeyo e njuɓɓudi mbaylaandi tawa ina yahra e ƴellitde sukaaɓe e nder mahngo cemmbinngo, ustude caɗeele musibbaaji, e ƴellitde mbayliigu weeyo to bannge winndere.[9][10]
Waɗde ko fayti e kilimatiseer Amponsem fuɗɗii wallitde mbayliigu weeyo ko e hitaande 2014 nde o woni almuudo Bachelor to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape Coast ɗo o fuɗɗii janngude ko fayti e mbayliigu weeyo.[11] E hitaande 2014 e 2015, ko adii e caggal batu ONU jowitiingu e weeyo COP21 ngam jaɓde nanondiral Pari, Amponsem naati e fedde sukaaɓe Gana ngam ardaade seppooji keewɗi e nder laabi to Accra ngam yiɗde dartinde eɓɓaande kuuraa nde... Laamu leydi Ganaa.[12][13] Amponsem yaawi sosde Fedde Sukaaɓe Afrik Vert ngam eɓɓaande janngooɓe ngam yettinde peeje ngam haɓaade weeyo. Moƴƴinde makko ko "firtude jeewte janngirɗe gila e nder suudu janngirdu haa e peeje kuuɓtodinɗe wonande renndooji".[14]
Amponsem tawtoraama batu mum gadano winndereyankeewu ko fayti e weeyo, COP22, e hitaande 2016, hono eɓɓaande jam winndereyankoore wonande rewɓe ɗo o holliti haaju ardorde rewɓe e ŋakkeende gannde koɗki e nder kaaldigal weeyo.[15] Caggal ɗuum o wondi e winndude deftere wiyeteende Doole debbo : Faandaare Ƴeewndo Evoking Lumière, ɗo o siftini jokkondiral makko e ndiyam e haajuuji jaawɗi ɗi neɗɗankaagal foti artirde jokkondiral men e tago. Waɗde, eɓɓoore makko e potal hakkunde rewɓe e worɓe, nde o siftini wonde « ko huunde haannde ngam tabitinde waylo-waylo faggudu tawa ina reena jawdi ekolosii e tagoore »,[16] addani mo gollodaade e ƴellitde Eɓɓaande Water for Adaptation e hitaande 2017 ngam rokkude renndo ngoo mbaawka heɓde ndiyam to Fuɗnaange Gana ɗo 66,75% e sukaaɓe rewɓe ŋakkiraa balɗe jaŋde sabu ŋakkeende ndiyam nde waylo-waylo weeyo addani.[17] E hitaande 2018, o tawtoraama batu Goomu Adaptaasiyoŋ UNFCCC ɗo o fuɗɗii haalde ko fayti e yaawnaare mahde karallaagal e huutoraade kaalis ngam renndooji yeeso ɗii mbaawa waawde huutoraade batte weeyo keɓtinaaɗe jooni ɗee[14][18][19][20]