Julie Bishop
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Osterliya |
| Inditirde | Julie Bishop |
| Sooma | Julie Isabel Bishop |
| Innde | Julie |
| Innde ɓesngu | Bishop |
| Ɗuubi daygo | 17 Morso 1956 |
| Ɗoforde | Lobethal |
| Wolde | Inngilisjo |
| Writing language | Inngilisjo |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, diplomat, lawyer |
| Janngi to | University of Adelaide, Harvard Business School, St Peter's Collegiate Girls' School |
| Work location | Canberra |
| Affiliation string | Australian National University |
| Member of political party | Liberal Party of Australia |
| Participant in | World Economic Forum Annual Meeting 2022, World Economic Forum Annual Meeting 2020 |
| Award received | Fellow of the Australian Institute of Management, Order of Merit of the Ministry of Foreign Affairs |
| Laawol ngol laamu anndani | http://www.juliebishop.com.au |
Julie Isabel Bishop (jibinaa ko 17 sulyee 1956) ko gonnooɗo politikyanke Ostarali, gonnooɗo jaagorgal ko feewti e caggal leydi tuggi 2013 haa 2018 e cukko hooreejo lannda Liberal tuggi 2007 haa 2018. O woniino tergal parlemaa Curtin tuggi She911 kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali gila lewru Yarkomaa 2020.
Bishop jibinaa ko to Lobethal, to Ostarali worgo, o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. Ko adii nde o naatata e politik o golliima e awokaa njulaagu to Perth, to Ostarali hirnaange ; ko kanko wonnoo gardiiɗo nokku oo Clayton Utz. O woniino nulaaɗo e batu doosɗe leydi 1998, o woniino kadi gardiiɗo fedde toppitiinde ko faati e jaayɗe (SBS) e tergal senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch. Bishop suɓaama e parlemaa e wooteeji fedde nde e hitaande 1998, o lomtii Division Curtin e nder wuro Perth to bannge hirnaange. E nder laamu Howard, o woniino jaagorgal mawnugol (2003-2006), jaagorgal jaŋde e ganndal (2006-2007), e jaagorgal rewɓe (2006-2007).
Caggal nde Kawtal ngal fooli woote 2007, Bishop toɗɗaa cukko hooreejo lannda Liberal. Ko kanko woni debbo gadano jogaade oon posto, o suɓaama kadi e oon posto e nder yeewtere ardorde keewnde caggal woote makko gadane. E sahaa nde o woni jaagorgal, won ardiiɓe Liberal en tato ceertuɓe, hono Brendan Nelson, Malcolm Turnbull e Tony Abbott. Nde Kawtal ngal arti e laamu e wooteeji 2013, Bishop toɗɗaa ko jaagorgal geɗe caggal leydi e nder laamu Abbott. Ko kanko woni debbo gadano jaagorde caggal leydi to Ostarali. Geɗe ummoriiɗe e laamu makko ina njeyaa heen waylooji e porogaraam ballal Ostarali caggal leydi, e jokkondire konu winndereeje ngam haɓaade ISIL, e fiyde laana ndiwoowa Malaysia Airlines Flight 17, e warngooji ɓiɓɓe leydi Ostarali e juuɗe Indoneesi.[1]
E lewru ut 2018, Peter Dutton luulndii Turnbull ngam ardaade lannda Liberal, sabu mettere lannda ka, hono bannge konservatiif.[2] Turnbull fooli Dutton e woote gardagol leydi, kono jiiɓru ina jokki e ɓeydaade, lannda kaa wooti ngam waɗde woote ɗiɗmere ; Bishop suɓii ko wonde kanndidaa. E nder woote ɗiɗmere, Bishop woppitaa e daawal gadanal ngal, ko Peter Dutton e Scott Morrison, Morrison suɓaama hooreejo lannda (hono noon gardiiɗo jaagorɗe) e daawal ɗiɗaɓal.[3]O salii jogaade portfolio geɗe caggal leydi e nder ministeer Morrison, o arti e jappeere caggal leydi. Bishop hollitii wonde o woppii politik ñalnde 21 feebariyee 2019.[4] Ɗum fuɗɗii ko ñalnde 11 abriil nde Morrison noddi woote fedde ndee, Parlemaa dartinaa.
Ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2020 Bishop fuɗɗii manndaa mum e gardagol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali.[5] Ko kanko woni debbo gadano won’de e ngalɗoo darnde.
E lewru abriil 2024 Bishop toɗɗaama nulaaɗo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Myanmar.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bishop jibinaa ko ñalnde 17 sulyee 1956 to Lobethal, to Ostarali worgo. Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo ɓe Isabel Mary (jibinaa ko Wilson) e Douglas Alan Bishop ; omo jogii miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo mawɓe e miñi mum gorko.[6] Bishop siftinii jibnaaɓe mum ko "Liberal en Menzies ɓooyɗo". Baaba makko ko soldaat garɗo, ko jom leɗɗe, ɓesngu yumma makko ko remooɓe baali e alkamaari. Yumma makko e mawniiko William Bishop fof ina ngondi e laamu nokku oo, ina ngonnoo meer diiwaan East Torrens.[7]
Bishop mawni ko e ngesa appel e cereeli to Basket Range. Hitaande hade makko jibineede, nde yani haa laaɓi e nder laddeeji Black Sunday. Bishop fuɗɗii jaŋde mum to duɗal leslesal Basket Range, caggal ɗuum o naati duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter to Adelaide.[8] Ko kanko wonnoo hooreejo prefekt e hitaande makko sakkitiinde.[9] Bishop yahi haa o janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide. O golli golle ɗiɗi ɗe o golli e barmaid nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde—gooto to Football Park e gooto to pub to Uraidla.[10][11]O heɓi dipoloma makko ko fayti e sariya e hitaande 1978.[12]
Golle karallaagal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o timmini jaŋde sariya, Bishop naati e Wallmans, fedde sariya to Adelaide, o woni debbo gadano gardiiɗo sariya.[13]O yalti caggal ko ina wona hitaande, e nder heen ko sabu huunde nde sehil makko mawɗo naamndii mo yo o waɗ golle restoraaji.[14]E hitaande 1982, tawi omo yahra e duuɓi 26, o wonti gollodiiɗo e fedde wiyeteende Mangan, Ey & Bishop.[15] Hitaande rewtunde ndee, o resi Neil Gillon, jom jawdi en to Ostarali hirnaange, o ummii Perth.[16][17]
Nde o ari WA, Bishop naati e Robinson Cox ngam wonde awokaa keɓtinaaɗo e ñaawoore njulaagu, o waɗtaa gollodiiɗo timmuɗo e hitaande 1985.[18] E wiyde Kerry Stokes, "e nder golle sariya o wonnoo ko neɗɗo pellital no feewi, miijotooɗo [...] alaa ko winndaa heen ko heewi ko fayti e ko Julie woni hooreejo moƴƴo—kañum woni kalfinaaɗo njuɓɓudi e dogginde fedde, wonaa tan awokaa".
E darorɗe kitaale 1980, Robinson Cox gollinaama e CSR Limited ngam daranaade ɗaɓɓaande njoɓdi nde gollotooɓe e nder njulaagu asbestos ngaddi, ɓe keɓiino rafi mesotelioma nde ɓe ngollotonoo e Midalco, fedde CSR. Bishop ina jeyaa e kippu toɗɗaaɗo e ñaawoore ndee, ƴettuɗo hujja wonde sosiyatee gooto alaa ko toppitii so wonaa golle liggotooɓe mum. Ñaawirde toownde Ostarali hirnaange fellitii, haa jooni, taƴde ɓoggol sosiyatee oo, fawde CSR e golle Midalco ; gardiiɗo ñaawoore ndee maayi ko adii nde ñaawoore ndee joofata, nde juuti lebbi jeetati.[19] Caggal nde o wonti neɗɗo renndo, Bishop tuumaama e luulndiiɓe mum wonde o waɗii ko boni e jikkuuji makko, o naatni hoore makko e ñaawoore ndee. O wiyi o waɗii hoore makko e neɗɗaagal e karallaagal,[20] e wasiyaaji laabi ɗi awokaaji Robert French e David Malcolm (ɓe ɗiɗo fof ko ñaawooɓe garooji) ndokki mo.[21]
Ko o jaagorgal sariya to Fedde Ƴellitaare Ostarali Hirnaange, Bishop wallitii e naatgol gollorɗe laamu kese keewɗe, ina jeyaa heen Gold Corporation (gollirde Perth Mint), LandCorp, e Eventscorp (feccere Turism Ostarali Hirnaange).[22] Robinson Cox naati e fedde ɓurnde mawnude wiyeteende Clayton Utz e hitaande 1992, o waɗtaa gardiiɗo biro fedde nde to Perth e hitaande 1994.[23] E nder hitaande ndee tan, o ƴetti toɗɗagol hooreejo ñaawirdu ñaawirdu laamu leydi ndii, o woni e laamu duuɓi tati.[24] E hitaande 1996, Bishop naati duɗal njulaagu Harvard fotde jonte jeetati ngam timminde porogaraam njuɓɓudi yahrude yeeso wonande ardiiɓe mawɓe.O yetti gooto e jannginooɓe makko toon, George C. Lodge, ngam wallitde mo naatde e nguurndam renndo.[25] E hitaande 1997, o suɓaama e nder senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, o toɗɗaa kadi gardiiɗo fedde toppitiinde jaayndeeji keertiiɗi (SBS).
Naatgol politik e fuɗɗoode
Bishop naati lannda Liberal e hitaande 1992. O hollitii wonde WA Inc ina waɗi fenaande nde addani mo miijaade wonde o "meeɗaa yiɗde yiyde laamu Labour ina suɓee kadi".[26] O suɓaama hooreejo lannda Liberal CBD hitaande nde o naati lannda ka, o woni hooreejo haa hitaande 1997.[27] E hitaande 1998, senaateer biyeteeɗo Nick Minchin noddi mo ngam wonde depitee toɗɗaaɗo e batu doosgal leydi ndii e hitaande 1998. Ko o "republicain minimalist", o wooti ko salaade model cakkitiiɗo oo sabu o miijii ko ɗum radikal no feewi, tee ina gasa tawa o dañaani nafoore e referaandoom. E nder batu nguu, o anndi Peter Costello, e oon sahaa ko o gardiiɗo kaalis e gardagol John Howard.[28]
Laamu Howard
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Duuɓi gadani e nder parlemaa
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko adii wooteeji fedde nde e hitaande 1998, Bishop heɓiino suɓngo Liberal ngam Division Curtin, ƴettuɗo e nder gure hirnaange Perth. Bid makko ngam suɓaade heɓi ballal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Richard Court, mo o suɓii ngam wonde tergal garoowo e kabine fedde nde. Joɗnde ndee ko Allan Rocher joginoo duuɓi 17, sehil gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard kono o yalti e Liberal en e hitaande 1995 ngam jooɗaade e hoore mum. Howard yiɗaa Liberal en mbaɗa kanndidaa ngam haɓaade Rocher, o salii waɗde kampaañ ngam suɓaade Bishop ; kono Peter Costello e Aleksanndere Downer kamɓe ɗiɗo fof ɓe mballitii e kanndidaagal makko, Kostello fuɗɗii kampaañ makko.[29]E woote ɗe, o heɓti jooɗorde Liberal en e mbaydi mawndi e makko.[30]
Caggal nde lannda Liberal fooli wooteeji diiwaan 2001 to Hirnaange Ostarali, Bishop hollitaama e lowre jaayndeeji keewɗi wonde ina waawi lomtaade Richard Court e wonde hooreejo Liberal diiwaan (e noon kadi Ardiiɗo luulndo).[31] Caggal ɗuum, ko ɗum tabitinaa wonde Ñaawirde ndee ina yiɗi feere nde kanko e cukko makko e luulndiiɗo fedde nde, hono Colin Barnett, ɓe njogori woppude jooɗorɗe maɓɓe e nder Asaambele Legislatif. Bishop maa woppu Parlemaa fedde nde, o rokka Barnett jooɗorde mum, Court maa rokku Bishop ardorde WA Liberals so tawii o wonii e jam e nder suudu sarɗiiji leydi ndii e laawol heɓde jooɗorɗe ɓooyɗe ɗe Court walla Barnett, ɗe ɗiɗi fof ko e nder keeri Curtin, ɗe ngoni ko e kisal Liberals ngam 5. Kono Bishop salii haa jooni nanondiral ngal.[32]
Toowgol to ministeer
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bishop nde o woni jaagorgal jaŋde e hitaande 2007
Bishop toɗɗaama jaagorgal mawnugol e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono John Howard e hitaande 2003. Caggal ɗuum o artiraa jaagorgal jaŋde e ganndal e jaagorgal rewɓe e hitaande 2006, o golliima e ɗeen golle haa laamu Howard fooli e wooteeji fedde nde 2007.

Ko o jaagorgal jaŋde, politikaaji Bishop ina njokki e ƴellitde tolnooji jaŋde ngenndiiji kam e njoɓdi jannginooɓe tuugiindi e golle.[33]Ñalnde 13 abriil 2007, laamuuji dowlaaji Ostarali kawritii e luulndaade politik njoɓdi Bishop. E nder bidsee 2007, laamu fedde ndee hollitii wonde ina rokka miliyaaruuji 5 dolaar "kaalis dokkal" ngam jaŋde toownde, tawi faandaare mum ko hollude jaŋde toownde e nder winndere ndee to Ostarali.[34]Won e miijooji Bishop haali e nder renndo ko fayti e jaŋde, ina jeyaa heen wiyde wonde « dowlaaji ɗii ina njuɓɓina miijooji e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ina mbonna 180 miliyoŋ dolaar e duppitgol ngol alaa ko nafata », ko ɗum jannginooɓe ɓee ñiŋi ɗum. Kit media advance ngam konngol 2006 wiyi wonde geɗe e nder jaŋde hannde ndee ummorii ko "juumtuɗo e hooreejo leydi Mao" ; haala kaa woppitaa e haala makko.[35][36]
Cukko hooreejo luulndo ngo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal woote 2007, Bishop suɓaama cukko hooreejo lannda Liberal ñalnde 29 noowammbar 2007 ; Brendan Nelson suɓaama hooreejo leydi ndi. E nder woote ɗe terɗe suudu lannda Liberal mbaɗi, Bishop heɓi heen 44 woote, gooto ɓuri wooteeji ɗiɗo ɗi o hawri ɗii fof kawri, hono Andrew Robb (25 woote) e Christopher Pyne (18 woote).[37]
Biskop e guwerneer mawɗo leydi ndi hono Quentin Bryce
Ñalnde 22 lewru Seeɗto hitaande 2008, Bishop toɗɗaa e darnde keso Shadow e juuɗe lomto Nelson e hooreejo luulndo, hono Malcolm Turnbull, ɗum waɗi mo debbo gadano jogaade ndeen portfolio.[38][39] Kono ñalnde 16 feebariyee 2009, o woppitaa oon darnde, tawi jaayɗe ina mbiya wonde gollodiiɓe makko ina mbeltii e golle makko e nder darnde ndee. O hokkaama golle ministeer Shadow ngam geɗe caggal leydi.[40] Caggal nde Tony Abbott suɓaama hooreejo Liberal ɓaawo 2009, Bishop jokki darnde maako bana cukko hooreejo e ministaajo Shadow ngam kuuɗe yaasi.[41][42]
E hitaande 2010, Bishop fawii ko e tuumeede fenaande paaspooruuji Ostarali ɗi Mossad waɗi, o wiyi leyɗeele keewɗe ina kuutoroo fenaande paaspooruuji ngam golle humpito, haa arti noon e Ostarali.[43]Laamu Rudd yani e Bishop ngam haalaaji ɗi, o wiyi o "foppii nanondiral juutngal" ngam waasde miijaade golle hakkille.[44][45] Caggal mum o laɓɓini haala makko, o wiyi "mi alaa ganndal e kala laamu Ostarali ina fotnoo foolde paaspooruuji kala leñol."[46]
Caggal nde Kawtal ngal dañi caɗeele seeɗa e wooteeji fedde nde 2010, Bishop suɓaama kadi e dow nanondiral e won'de cukko hooreejo leydi e juuɗe gollodiiɓe mum, o jokki e jappeere jaagorgal ko fayti e geɗe caggal leydi, o rokkaama kadi golle ɓeydooje jaagorgal ko feewti e njulaagu.[47]

Jaagorgal ko feewti e caggal leydi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde Kawtal ngal heɓi woote fedde nde 2013, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii keso biyeteeɗo Tony Abbott tabitinii Bishop wonde jaagorgal geɗe caggal leydi ; o hunnaama e juuɗe Guwerneer Seneraal Quentin Bryce ñalnde 18 suwee 2013. O wonti debbo gooto e nder guwarnama, o rokkaa darnde tataɓere ɓurnde toowde, caggal Abbott e cukko gardiiɗo jaagorɗe Warren Truss.[48] E nder lebbi garooji caggal toɗɗagol makko, ciimtol jaayndeeji keewɗi kollitii wonde Bishop, wondude e jaagorgal ko feewti e renndo Scott Morrison, ina njiytiraa e nder leydi hee ko jaagorɗe ɓurɗe waawde golle e nder laamu nguu.[49]
E lewru Duujal 2014, Bishop wonti tan debbo ɗiɗaɓo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, caggal Julia Gillard.[50][51] E nder dumunna mo o woni jaagorde caggal leydi, Bishop ina heewnoo wiyde ko kanko woni hooreejo lannda Liberal e gardiiɗo jaagorɗe.[52][53][54][55]
Ballal caggal leydi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ina jeyaa e ko Bishop waɗi caggal nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e caggal leydi, waɗde mbayliigu mawngu e nder porogaraam ballal caggal leydi Ostarali. Ɗee mbayliigaaji ina njeyaa heen momtugol fedde ballal caggal leydi Ostarali, hono AusAID, e ustude njoɓdiiji keewɗi.[56]
Laamu kesu nguu huniima ñalnde 18 suwee 2013. Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Tony Abbott, habrii ñalnde heen wonde AusAID ina naata e Departemaa Geɗe caggal leydi (DFAT). Kabaaru naatgol ngol eɓɓaande ndee, Bishop yettiniino ɗum e gollotooɓe mawɓe AusAID balɗe seeɗa ko adii ɗuum.[57] Facciro laawɗungo ngam naatgol AusAID e nder DFAT ko wonde “Naatgol ngol maa addan DFAT waawde huutoraade nafooje ngenndiije Ostarali tawa ina tabitina jokkondire ɓurɗe ɓadaade e semmbinde jokkondiral hakkunde ballal laamu nguu, geɗe caggal leydi e golle njulaagu.”[58]
Batte kawral ngal e mbaadi ballal Ostarali addani jeewte keewɗe.[59] Sikkooɓe ɓee kollitii yaltugol heewɓe e annduɓe ballal jogiiɓe humpito e nder AusAID ɓooyɗo oo, nde tawnoo golle jokkondire ɗee ina mbaɗa, ɓe mbiyi wonde pinal e ko ɓuri teeŋtude e DFAT ina mballita e porogaraam ballal moƴƴal. Ɓeen yiɗɓe waylo ngoo mbiyi wonde jokkondiral ɓurngal ɓadaade e geɗe caggal leydi ina addana porogaraam ballal ngal ɓurde jogaade faayiida, kadi ina addana ɗum nafoore ɓurnde moƴƴude e kaalis.[60]
Caggal ɗuum, Bishop hollitii taƴgol njoɓdi mawndi e nder porogaraam ballal. E nder luulndo, lannda Liberal ina jaɓi e yeeso yimɓe fof faandaare mum ko jogaade bidsee ballal Ostarali e tolno 0,5% e PIB.[61] Ballal ngal ina tolnoo e miliyaaruuji 5,0 dolaar e hitaande 2014/15. Kono taƴgol bidje ngol waɗaama caggal nde laamu kesu nguu heɓi laamu, addani ɗum ustaare mawnde. Jawdi ndii ustaama fotde 4,2 miliyaar dolaar e hitaande 2015/16. Ustaare woɗnde waɗaama e duuɓi garooji ɗii. Jaqde ballal ko feccere e PIB ustii gila e 0,32% e hitaande 2014/15 haa 0,23% e hitaande 2018/19.[62]
Feere Kolombo hesere
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Lebbi seeɗa caggal nde laamu Abbott heɓi laamu, Bishop hollitii wonde ina jogori huutoraade peeje kese ngam rokkude almudɓe janngooɓe duɗe leslese kaalis ngam janngude e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder leydi Indo-Pacifique. Feere nde fuɗɗii ko e mbaadi jarribordi, caggal nde heɓi nafoore adannde, porogaraam timmuɗo oo fuɗɗii ko e hitaande 2015.[63]

Harbiyankooɓe ISIS
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bishop e gardagol jaagorgal leydi Amerik hono John Kerry
E nder konngol makko e hitaande 2015, ngam faamninde peeje laamu Ostarali ngam haɓaade ISIS, Bishop nanndini ko jokkere enɗam hakkunde ISIS e jokkere enɗam Nazism. E tuugnaade e deftere Eric Hoffer teskinnde wiyeteende The True Believer, o wiyi wonde Kaliifa bayyinaango ngoo ummorii ko e oon nokku gooto, riiwtuɗo jamaanu nguu wallitde Hitler ; "Invincibility wonnoo ko—haa e hareeji diwooje ɗi Amerik ardii—ɗum fof ko huunde e daɗndugol mum.[64]
E lewru oktoobar 2014, Man Haron Monis winndii awokaa mawɗo biyeteeɗo George Brandis ngam naamnaade so tawii Monis ina waawi jokkondirde e hooreejo ISIS, lebbi ɗiɗi hade mum nanngude yimɓe e nder hare Sydney. Ñalnde 28 lewru mbooy hitaande 2015, Bishop wiyi Parlemaa wonde ɓataake oo rokkaama ngam ƴeewtaade siege oo, hade mum feewnude winndannde ndee balɗe tati caggal ɗuum.[65][66]

Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bishop hawri e gardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe hono Ban Ki-moon e lewru noowammbar 2014
Hay so tawii Bishop haɓaama e kampaañ laamu Gillard ngam heɓde Ostarali jooɗorde duuɓi ɗiɗi e nder Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o yettaama no feewi sabu golle makko gardiiɗe nde o lomtii Ostarali e nder Goomu nguu e mbaadi makko jaagorde caggal leydi. O kaaldi e kuulal jaajngal ngal Diiso ngoo ƴetti ngam heɓde laawol timmungol e nokku ɗo laana ndiwoowa MH17 yani ɗoo.[67]
E nder lewru Noowammbar 2014, Bishop ardii Goomu Kisal, o ardii batu ngam yeewtidde e kulhuli hareeji caggal leydi, jam ONU e rafi Ebola. Caggal ɗuum, Bishop ardii kaaldigal ngam ƴettude kuulal ngam sosde ñaawirdu keeriindi ngam jippinde laana ndiwoowa MH17. Hay so tawii Riisi saliima kuulal ngal, Bishop ina yetta no feewi e depiteeji goɗɗi ɗii sabu golle mum e haala mum tiiɗka caggal nde o salii kuulal ngal, wonde "kuulal ngal Fedde Riisi ƴettiti ngal, ina foti ƴeewteede no feewi".[68]

Iraan
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bishop e hooreejo leydi Iran Hasan Ruhaani to galle laamorɗo Saadabad
E lewru abriil 2015, Bishop waɗii njillu laawɗungu to leydi Iraan, caggal nde o joofni njillu makko to leydi Inndo. Ko kanko woni jaagorde laamu Ostarali gadano yillaade leydi ndii gila 2003, nde tawnoo ko kanko e hoore makko jaagorde caggal leydi Iraan, hono Mohammad Javad Zarif noddi mo. Ɓe njeewtidii e nanondiral nukliyeer e geɗe jowitiiɗe e ɗaɓɓooɓe asilo Iraan to Ostarali.[69]Bishop ɓoornii ko wutte walla wutte daneejo e nder dumunna njillu mum, o jokkondirtaa e tedduɓe worɓe ngam waasde tooñde hakkillaaji nokkuuji ɗii. O heɓi won e ñiŋooje sabu ɗuum, tawi Andrew Bolt ina naamnoo ɗum e haala mum so tawii o fotnoo ko « suɓaade hoore makko » e sariya lislaam. Suuɗde hoore wonaa huunde waɗɗiinde e rewɓe jananɓe yillotooɓe leydi Iraan. E nder jaabawol makko, o wiyi: "Ko goonga miɗo ɓoornoo wutteeji e wutteeji e wutteeji hoore no feewi e nder comci am ñalnde kala".[70][71]
Miyanmaar
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E fuɗɗoode lewru suwee 2017, nde kiris Rohingya en to Myanmar wonti laɓɓingol leƴƴi, Bishop wiyi wonde Ostarali ina wondi e sunaare mawnde e ɓeydagol fitinaaji e nder diiwaan Rakhine to Myanmar, tee maa rokku fotde miliyoŋaaji 5 dolaar Amerik ngam wallitde mooliiɓe Rohingya to Bangladesh.[72][73]E hitaande 2018, Bishop noddii "ngam joofnude fitinaaji ɗii, ngam heɓde neɗɗaagal timmungal tawa aldaa e caɗeele ... e jaɓde jojjanɗe aadee timmuɗe e laaɓtuɗe".[74] O wiyi kadi wonde jokkondiral Ostarali e konu Myanmar "ina waɗi ngam wallitde ƴellitde waylo-waylo moƴƴo e nder leydi Myanmar".[75]
Indoneesi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bishop ina jeyaa e toɓɓere ɓurnde toowde e kaaldigal e laamu Indoneesi ngam hisnude nguurndam jom en jawɗeele en ñaawooɓe Myuran Sukumaran e Andrew Chan. E hollirde luulndaare Ostarali e ñaawoore warngo, Bishop weltiima no feewi e no o yuɓɓiniri kaaldigal. Ɗumɗoo ina luurdi no feewi e ñiŋooje ɗe Tony Abbott fotnoo waɗde, mo nganndu-ɗaa ko kañum ƴaañii sabu haala ka o haali ko fayti e ballal caggal leydi ngal Ostarali rokki Indoneesi. Laamu nguu fof e daranaade, Chan e Sukumaran fof mbaraama e lewru abriil 2015.[76]Ngam warngooji ɗi, Bishop siftinii Ambasadeer Ostarali ummoriiɗo Indoneesi ngam ñiŋde kuulal maɓɓe ngal.[77]
E lewru ut 2015, Bishop hollitii wonde jokkondiral Ostarali e Indoneesi "artii e laawol" caggal nde o hawri e jaagorde caggal leydi Indoneesi ngam yeewtidde e warngooji ɗii.[78]
Siin
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru mee 2018, Geoff Raby, gonnooɗo ammbasadeer Ostarali to Siin, ñiŋii no Bishop jogori jogaade jokkondiral hakkunde Ostarali e Siin, o wiyi o yejjitii jokkondiral hakkunde leyɗeele ɗee, o mettinii ardiiɓe Siin e "haalaaji jamaanu tiiɗɗi e maayo Siin worgo" e konngol naamningol ardorde diiwaan Siin. O noddii Malcolm Turnbull nde « lomtotoo jaagorde caggal leydi e neɗɗo ɓurɗo waawde huutoraade ɗaɓɓaande golle ɗee ». E nder jaabawol makko, Bishop wiyi wonde Raby « ina luggiɗi no feewi [...] e tolno jokkondiral hakkunde Ostarali e Siin hannde e ngonka jokkondiral ngal », tee o haaldaani e biro makko e nder duuɓi keewɗi. Turnbull wiyi miijo ngoo « ina selli no feewi » o siftini Bishop wonde « jaagorde caggal leydi hulɓiniinde, dipolomaat mawɗo e gollodiiɗo mawɗo ».[79]
Deƴƴere e lomtinande
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 2018, Bishop yaltinii bayyinaango hollitoore wonde o woppii golle jaagorgal geɗe caggal leydi.[80]Lomtii mo ko senateer Marise Payne ñalnde 28 lewru bowte.[81]Geɗe ardaade liberal
Feebariyee 2015 ardorde ɓuuɓnde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru feebariyee 2015, ngam jaabtaade ɓeydagol ñiŋooje ardorde makko, Tony Abbott noddii ɓuuɓri darnde ardorde. Julie Bishop e jaagorgal jokkondiral Malcolm Turnbull fof, jaayɗe kollitii wonde ina miijo luulndaade ardorde nde. Njiylawu miijooji ina hollita e kala sahaa wonde Bishop e Turnbull fof ɓuri yiɗeede ko e jamaanu nguu e Abbott.[82]Haa ragare, motion ngam moftugo limngal ardungal ɗon ƴaɓɓoo bee 61 woote haa 39, nden Abbott ɗon jokki haa laamu.[83]
Suwee 2015 ardorde ɓuuɓnde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kabaaruuji goɗɗi: Ƴeewirde ardorde lannda Liberal to Ostarali, lewru suwee 2015
Ñalnde 14 suwee 2015, Malcolm Turnbull luulndiima Tony Abbott ngam ardaade lannda Liberal. Caggal nde Turnbull suɓaa, Bishop fooli ƴamol Kevin Andrews ngam jokkude darnde mum e cukko hooreejo leydi e 70 woote e 30.[84]Waktuuji seeɗa hade Turnbull luulndaade, Bishop yilliima Abbott ngam wasiyaade mo wonde o dañii hoolaare lannda Liberal parlemaa. O wi'aama o yiɗiino suɓaade Abbott e nder woote ardorde haa o anndini wonde darnde makko ina woodi no feewi, caggal ɗuum o suɓii Turnbull.[85]Bishop jokki e wonde jaagorgal caggal leydi caggal nde laamu Turnbull sosaa.

Ogost 2018 ardorde ɓuuɓnde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kabaaruuji goɗɗi: Ardorde lannda Liberal to Ostarali, 2018
Ñalnde 21 ut 2018, Malcolm Turnbull noddii ƴaañgal ardorde, o fooli luulndiiɗo Peter Dutton e woote 48 e dow 35. Cukko ardorde ndee kadi hollitaama ina woodi, Bishop suɓaama kadi cukko ardorde mo luulndaaki. E nder balɗe garooje ɗee, wonno ko haalaaji keewɗi ko fayti e noddaango ɓuuɓngo ɗiɗaɓo, e jaayɗe keewɗe kollitii ñalnde 23 lewru nduu wonde Bishop maa won kanndidaa e ardorde so tawii ɗum waɗii.[86] Spill ɗiɗaɓo noddaama ñalnde 24 ut, Bishop woppitaa e woote gadane ɗee e woote 11 e nder 85 (walla 12,9 e nder teemedere). Morrison suɓaama hooreejo dow Dutton e woote ɗiɗmere, Josh Frydenberg suɓaama cukko hooreejo. Bishop woni debbo gadano daranaade ardaade lannda Liberal, kadi ko debbo ɗiɗmo tan daranaade ardaade gooto e lanndaaji ɗiɗi mawɗi Ostarali, caggal Julia Gillard mo lannda Labour.[87]
Darnde politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bishop ina jogori wonde neɗɗo moƳƳo e nder lannda Liberal, tee ina sikkaa ina jogii miijooji nannduɗi e Malcolm Turnbull. O hollitii wonde omo jogori wonde "neɗɗo jom miijo liberal no feewi",[88]"yoorɗo faggudu e liberal renndo",[89] e "Liberal Menzian".[90]
Bishop ina yiɗi republique Ostarali, nde tawnoo o wonnoo ko nulaaɗo e batu doosɗe leydi 1998.[91] So woote konngol njaɓaama e lannda Liberal, Bishop ina woota sahaa kala e mbaadi "yaajndi", ina woota ngam jaɓde wiɗtooji cellal ɓalli e ittude ƴeewndo ministeeruuji e pillitol RU486 ngam ruttaade e reedu.[92]
Dewgal hakkunde gorko e debbo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E nder jeewte ndernderiije jowitiiɗe e dewgal hakkunde gorko e debbo, ɗe peccii lannda Liberal e lewru ut 2015, Bishop salii hollirde e yeeso yimɓe fof miijooji mum keertiiɗi e ndeeɗoo haala. Kono, haala makko ka o wiyi o "ina jogii hakkille no feewi" e ndee toɓɓere, heewɓe ƴetti ɗum ko no mbaydi ballal dewgal hakkunde gorko e debbo.[93]E nder yeewtere tele e lewru Noowammbar 2015, Bishop hollitii wonde omo jaɓi dewgal hakkunde gorko e debbo.[94][95]
E lewru ut 2015, Bishop haaliino e dow ballal waɗde plebiscite e dow ndeeɗoo haala, sibu o miijii wonde haala kaa ina foti waɗeede e woote demokaraasi mbele ina waasa naatde e ajendaaji politik laamu nguu. Ɗuum woni ko laati politik mo laamu nguu ƴetti.[96] Caggal plebiscite posto e hitaande 2017, baɗnooɗo woote "Eey", Bishop hollitii wonde o wootii ngam wallitde dewgal hakkunde gorko e debbo.[97]
Retireede e nguurndam caggal mum
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o woppi golle politik, Bishop ƴetti golle e nder njuɓɓudi sosiyetee Palladium, gollordu karallaagal.[98] E lewru Yarkomaa 2020, Bishop ƴettii golle hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) lomtii Gareth Evans. Ko kanko wonnoo debbo gadano hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal.[99][100]
E lewru ut 2025, luural ummii nde, e nder wiɗto senaa dow laamu duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bishop tuumaama e ƴattaade e ƴattaade yimɓe heewɓe e renndo ANU, ina jeyaa heen jannginoowo biyeteeɗo Dr Liz Allen, e hooreejo fedde janngooɓe ANUSA, Will Burfoot.[101][102] E nder jaabawol tuume ɗee, Bishop yaltinii bayyinaango feewde e jaayɗe ngam hollitde wonde o "salii kala miijo ngo [103] jokkondiri e terɗe Diiso ngoo, gollotooɓe ɓee, almudɓe ɓee e ƴeewooɓe ɓee e kala fannu so wonaa e teddungal, e neɗɗaagal e nehdi."[104][105]Ñalawma gooto caggal ɗuum, senaateer ACT mo David Poco, jeyaa ko e goomu nguu ngam daraade bannge, wiyde wonde ina woodi "caɗeele mawɗe to ANU ... e miijo am, eɗen poti ɗaminaade ko ɓuri ɗum."[106]Caggal haala Pocock, jaagorde jaŋde Jason Clare hollitii wonde maa o toɗɗo wiɗtoowo keeriiɗo ngam ƴeewtaade ko haalaa koo. Jaagorgal ANU kadi yaltinii bayyinaango, wiyi wonde "haalaaji keewɗi e nder seedantaagal hade ñaawoore Senaa [ina] selli e goonga."[107] E lewru oktoobar, anndinaama wonde gonnooɗo inspekteer mawɗo toppitiiɗo ko faati e humpito e kisal, hono Vivienne Thom, maa toɗɗaa e buclaim3.[108]
Caggal mum e lewru ut, fedde janngooɓe ANU music hulɓinii Bishop e ñaawoore, wiyi wonde peeje ANU ɗe luulndii Renew ANU ngam hisnude kaalis ina luurdi e kuulal 5(1)(d) sariya ANU, wonde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina foti "hokkude geɗe e kursuuji ɓurɗi yiyeede e tolno jaŋde toownde e ƴellitgol toɓɓe goɗɗe e nder tolnooji gollal e nder ɗeen fannuuji."[109][110][111]
Nde anndinaa wonde cukko hooreejo ANU, Genevieve Bell, maa woppu laamu, noddaango keewngo ummorii ko e renndo ANU ngam Bishop woppu laamu kadi (ina heen ɗaɓɓaande nde ko ɓuri 200 gollotooɓe e almudɓe ciifi.).[112][113]Kono e nder yeewtere nde o waɗdunoo e ABC Radio Canberra, Bishop hollitii wonde omo sikki omo heɓa heen miijooji moƴƴi keewɗi, hay gooto noddaani mo yo o woppu laamu, tee maa o jokku e darnde makko haa nde manndaa makko joofi e hitaande 2026. So wonaa feeñde e ñaawoore Senaa, Bishop suɓiima senngooji ɗii Pocock de feññinde Dr Allen e yiyooɓe e bonanndeeji hakkillaaji. Dr Allen ko free agent, o suɓii ko haalde ko fayti e pinal tookewal e nder diiso ANU. E nder ɓataake kelle 25, Bishop tuumi kadi senaateer Pocock wonde o humpitaaki mo no haanirta nii tuume ɗe o tuumanoo ɗee, o wiyi kadi wonde wiɗto Senaa, ɗo tuume ɗee puɗɗii arde, alaa "kuule potɗe humpitaade ko fayti e baasal." 25 suwee 2025.[114]
Hesɗitinde ANU ina anniyii hisnude $250m haa hitaande 2026, ɗum waɗii taƴgol mawngol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, haa arti noon e gollotooɓe, e kursuuji, e departemaaji ɗii fof.[115][116][117]
G7 e Fedde Ngenndiije Dentuɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nde leydi Biritaan heɓi hooreejo leydi G7 e hitaande 2021, Bishop toɗɗaama e juuɗe jaagorgal leydi ndii ko feewti e rewɓe e potal Liz Truss e nder fedde hesere nde Sarah Sands ardii.[118] Tuggi 2021 haa 2022, o woniino tergal e fedde toppitiinde ko fayti e kapitaal winndereejo e nder mbayliigu, tawi ko Carl Bildt, Kelly Grier e Takeshi Niinami ardii ɗum en.[119] E fuɗɗoode lewru marse 2023, hollitaama wonde o siifondirii e yeewtere ardorde to Sidney e Melbourne, kanko e gonnooɗo hooreejo leydi Amerik, hono Barack Obama. Caggal lewru nduu Bishop naati e departemaa luggiɗiiɗo Ostarali biyeteeɗo David Jones e darnde ammbasadeer marque.
Ñalnde 6 abriil 2024 Bishop toɗɗaa e darnde nulaaɗo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Myanmar, ko gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Antonio Guterres, lomtii Noeleen Heyzer e ndee darnde.[120]
Kono tan, kulhuli jowitiiɗi e darnde makko, ko ina wona 300 sosiyatee, ina ɗaɓɓi nde ONU ƴeewtotoo Bishop e yeeso yimɓe fof, caggal nde o salii hollirde geɗe kaalis makko. Ɓataake oo hollitii wonde Bishop, rewrude e sosiyatee mum toppitiiɗo ko fayti e golle, hono Julie Bishop & Partners, ina jokkondiri e kaalis keewɗo e sosiyateeji keewɗi, jeyaaɗi e laamu Siin, kuutortooɗi hareeji e jojjanɗe aadee to Myanmar, ɗum noon o fotaani e darnde ndee. Jaagorgal Julie Bishop & Partners yaltinii bayyinaango, o wiyi wonde "alaa fof sahaa nde Ms Bishop naati e kala golle, walla o waɗaani ɗum e kala golle, kadi o jogaaki nafooje luulndiiɗe alkule makko e ONU walla ANU."[121][122]
Golle diisnondiral
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o woppi golle e nder parlemaa, Bishop sosi fedde toppitiinde ko fayti e konsulteeruuji wiyeteende « Julie Bishop & Partners ». Ina wiyee e lewru Yarkomaa 2020 wonde Bishop ƴettii darnde e sosiyetee kaalis leydi Angalteer biyeteeɗo Greensill Capital e lewru Duujal 2019 ngam rokkude Greensill wasiyaaji peeñɗi e wonde hooreejo Greensill Asia Pacific nde sosiyetee oo yaawi yaajde e nder diiwaan hee.[123]Lex Greensill, sosɗo Greensill Capital, wiyi wonde sosiyetee oo maa "ƴettu humpito e karallaagal Julie ngal alaa ko nanndi e mum -- teeŋti noon e seedanteeje makko hakkunde leyɗeele ɗe o semmbini e nder duuɓi joy ko o jaagorde caggal leydi Ostarali."[124]
Ko ɓuri hitaande caggal ɗuum, fenaande feewde e Greensill feeñii to leydi Angalteer. E lewru abriil 2021, jaaynde Financial Times e The Sunday Times kollitii wonde gonnooɗo gardiiɗo jaagorɗe leydi Angalteer, David Cameron, ina jeyaa e ko addani ɗum en waɗde golle lobbugol e nder laamu Angalteer e innde Greensill. Caggal ɗuum seeɗa, hollitaama e nder jaaynde Ostarali, e nder golle diisnondiral Bishop e Greensill Capital e fuɗɗoode hitaande 2020, o tawtoraama batuuji to Davos to leydi Siwis ɗi Lex Greensill yuɓɓini.[125] E nder batuuji baɗnooɗi to Davos, Bishop hawri e David Cameron ngam hawrude e Lex Greensill ngam yeewtidde e geɗe sosiyetee o. To Davos, kanko e Lex Greensill, ɓe mbiyi kadi ɓe njokkondirii e jaagorgal kaalis Ostarali e oon sahaa, hono Mathias Cormann. Cormann, mo e lewru marse 2021 suɓaa yo won gardiiɗo OCDE, ina wiyee o wiyi ko Bishop naamndii mo yo o hawru e Lex Greensill e David Cameron. Ɗee batuuji to Davos mbaɗi ko juuti caggal nde Bishop ƴetti golle mum e wonde kanseer ANU. Golle Bishop e Greensill to Davos ina wiyee yuɓɓinaama "e nder marge" golle ANU ngam Ostaralinaaɓe e njulaagu Ostaralinaaɓe to Davos.[126] E lewru suwee, ina wiyee wonde ardiiɓe kaalis leydi Ostarali kollitii e goomu Senaa leydi Ostarali wonde Bishop ina lobbirii gardiiɗo kaalis leydi Ostarali biyeteeɗo Josh Frydenberg e innde Greensill, tee terɗe lannda Labour e nder goomu parlemaa Ostarali ko faati e sosiyeteeji e golle kaalis ina ɗaɓɓi nde goomu nguu naamnotoo1.button E jokkondiral Bishop e Greensill, Departemaa Ñaawirde Toownde Ostarali hollitii wonde Departemaa oo winndiino Bishop ngam ɗaɓɓude laaɓtinde darnde makko e Greensill e sahaa nde o jokkondiri e biro Frydenberg e innde sosiyetee oo.[127]
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bishop resi ko Neil Gillon, jom jawdi en tuggi 1983 haa 1988, o ƴetti innde makko e nder dumunna dewgal ngal.[128][129] Caggal ɗuum o jokkondiri e senateer Ross Lightfoot e gonnooɗo hooreejo wuro Perth. O wonnoo ko e jokkondiral e jom ngalu biyeteeɗo David Panton tuggi 2014 haa 2022.[130]
Bishop alaa ɓiɓɓe. E nder jaabawol naamne keewɗe ɗe jaayndeeji mbaɗi e haala kaa, o wiyi wonde "mi alaa ɓiɓɓe, alaa ko nafata mi woya ko wonnoo walla ko waawi wonde", kadi o nanii "miɗo wondi e sa'a no feewi nde tawnoo miɗo jogii golle ɗe njiɗmi no feewi haa mi sikkaani so miɗo jogii ko ŋakki e nguurndam am".[131]
Njawdi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru Siilo hitaande 2021, Mattel waɗii puccu Barbie biyeteeɗo Julie Bishop "ngam golle mum politik keewɗe."[132][133]
Teddungal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Teddungal caggal leydi
Pays-Bas 5 suwee 2014 : Koolaaɗo kuuɓal, Ministeer geɗe caggal leydi[134]
Leyɗeele dentuɗe Amerik 24 oktoobar 2018: Njeenaari Misiyoŋ Amerik ngam ardaade moƴƴere, Misiyoŋ Amerik, Ostarali[135]
Japon 29 abriil 2024 : Kordon mawɗo e Ordo Naange Fuɗngo[136]
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Doggol politikaaji duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Doran, Matthew; Worthington, Brett (21 February 2019). "Julie Bishop, former foreign minister, announces resignation from Parliament". ABC News (in Engeleere). Archived from the original on 9 April 2024. Retrieved 21 February 2019.
- ↑ "Scott Morrison wins Liberal party leadership spill". Nine News. 24 August 2018. Archived from the original on 24 August 2018. Retrieved 24 August 2018.
- ↑ Corporate Governance & Risk Office (19 December 2019). "The Hon Julie Bishop". Australian National University. Archived from the original on 18 March 2021. Retrieved 18 April 2020.
- ↑ "UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar". AP. 6 April 2024. Archived from the original on 9 April 2024. Retrieved 9 April 2024 – via ABC News.
- ↑ "UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar". AP. 6 April 2024. Archived from the original on 9 April 2024. Retrieved 9 April 2024 – via ABC News.
- ↑ King, Madonna (21 November 2014). "Less of a Bishop, more of a pope". The Sydney Morning Herald. Sydney. Archived from the original on 21 November 2014. Retrieved 21 November 2014.
- ↑ King, Madonna (21 November 2014). "Less of a Bishop, more of a pope". The Sydney Morning Herald. Sydney. Archived from the original on 21 November 2014. Retrieved 21 November 2014.
- ↑ King, Madonna (21 November 2014). "Less of a Bishop, more of a pope". The Sydney Morning Herald. Sydney. Archived from the original on 21 November 2014. Retrieved 21 November 2014.
- ↑ Snow, Deborah (23 September 2013). "The talented Miss Julie". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 23 November 2020. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ King, Madonna (21 November 2014). "Less of a Bishop, more of a pope". The Sydney Morning Herald. Sydney. Archived from the original on 21 November 2014. Retrieved 21 November 2014.
- ↑ Snow, Deborah (23 September 2013). "The talented Miss Julie". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 23 November 2020. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Template:Cite Au Parliament
- ↑ Spagnolo, Joe (15 September 2013). "New Foreign Affairs Minister Julie Bishop, primed to take on the world". PerthNow. Archived from the original on 23 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ King, Madonna (21 November 2014). "Less of a Bishop, more of a pope". The Sydney Morning Herald. Sydney. Archived from the original on 21 November 2014. Retrieved 21 November 2014.
- ↑ King, Madonna (21 November 2014). "Less of a Bishop, more of a pope". The Sydney Morning Herald. Sydney. Archived from the original on 21 November 2014. Retrieved 21 November 2014.
- ↑ Madonna King (21 November 2014). "Less of a Bishop, more of a pope". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 29 September 2020. Retrieved 1 December 2018.
- ↑ "Foreign Minister Julie Bishop reveals why she never had children". Kidspot. News Pty Limited. 12 March 2018. Archived from the original on 1 December 2018. Retrieved 1 December 2018.
- ↑ Walker, Tony (28 February 2014). "Julie Bishop's worldly ambition". The Australian Financial Review. Archived from the original on 24 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Priest, Marcus (28 November 2012). "Bishop defended CSR's asbestos corporate veil". The Australian Financial Review. Archived from the original on 24 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Walker, Tony (28 February 2014). "Julie Bishop's worldly ambition". The Australian Financial Review. Archived from the original on 24 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Maher, Sid (19 November 2012). "I was advised by the best on asbestos cases, says Julie Bishop". The Australian. Archived from the original on 27 November 2012. Retrieved 14 July 2014.
- ↑ Walker, Tony (28 February 2014). "Julie Bishop's worldly ambition". The Australian Financial Review. Archived from the original on 24 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Template:Cite Au Parliament
- ↑ "Julie Bishop to chair Town Planning Appeal Tribunal". Government of Western Australia. 21 November 1993. Archived from the original on 23 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Davis, Mark (7 September 2007). "True blue to her boots". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 2 December 2013. Retrieved 20 October 2013.
- ↑ Walker, Tony (28 February 2014). "Julie Bishop's worldly ambition". The Australian Financial Review. Archived from the original on 24 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Grattan, Michelle (11 October 2003). "New kid on the block". The Age. Melbourne. Archived from the original on 24 December 2003. Retrieved 28 November 2007.
- ↑ King, Madonna (21 November 2014). "Less of a Bishop, more of a pope". The Sydney Morning Herald. Sydney. Archived from the original on 21 November 2014. Retrieved 21 November 2014.
- ↑ Grattan, Michelle (11 October 2003). "New kid on the block". The Age. Melbourne. Archived from the original on 24 December 2003. Retrieved 28 November 2007.
- ↑ King, Madonna (21 November 2014). "Less of a Bishop, more of a pope". The Sydney Morning Herald. Sydney. Archived from the original on 21 November 2014. Retrieved 21 November 2014.
- ↑ Grattan, Michelle (11 October 2003). "New kid on the block". The Age. Melbourne. Archived from the original on 24 December 2003. Retrieved 28 November 2007.
- ↑ Grattan, Michelle (11 October 2003). "New kid on the block". The Age. Melbourne. Archived from the original on 24 December 2003. Retrieved 28 November 2007.
- ↑ Bishop, Julie (30 January 2007). "Rudd revolution will take more than rhetoric – Opinion". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 24 September 2015. Retrieved 13 June 2010.
- ↑ "Hon Julie Bishop MP – Budget 2007–08 Media Releases". Dest.gov.au. 8 May 2007. Archived from the original on 9 March 2011. Retrieved 13 June 2010.
- ↑ "Thatcher v Mao – what a week for ideology – Opinion". The Age. Melbourne. 7 October 2006. Archived from the original on 15 October 2012. Retrieved 6 May 2007.
- ↑ Ferrari, Justine (6 October 2006). "Canberra to seize syllabus from states". The Australian. Archived from the original on 21 April 2015. Retrieved 6 May 2007.
- ↑ O'Malley, Sandra (29 November 2007). "Divided Liberals choose Nelson to lead". The Sydney Morning Herald. AAP. Archived from the original on 14 July 2014. Retrieved 13 July 2007.
- ↑ "Malcolm Turnbull Shadow Ministry team". The Daily Telegraph. Sydney. 22 September 2008. Retrieved 18 July 2014.
- ↑ Hudson, Phillip (22 September 2008). "Nelson's men dumped". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 24 September 2015. Retrieved 18 July 2014.
- ↑ Coorey, Phillip (16 February 2009). "Bishop quits as shadow treasurer". The Sydney Morning Herald. AAP. Archived from the original on 8 March 2021. Retrieved 16 February 2009.
- ↑ Kerr, Christian (2 December 2009). "Julie Bishop keeps job continuity as deputy leader". The Australian. Archived from the original on 9 October 2014. Retrieved 18 July 2014.
- ↑ Sharp, Ari (8 December 2009). "Abbott reveals new frontbench after reshuffle". The Age. Melbourne. Archived from the original on 4 June 2011. Retrieved 18 July 2014.
- ↑ Harvey, Michael (26 May 2010). "Liberal Deputy Julie Bishop 'jeopardising' security over passport claim". Herald Sun. Melbourne. Archived from the original on 14 June 2011. Retrieved 13 June 2010.
- ↑ "First the Israelis, now Julie Bishop's under attack over faked passport scandal". The Sydney Morning Herald. AAP. 26 May 2010. Archived from the original on 29 July 2014. Retrieved 18 July 2014.
- ↑ Lester, Tim (25 May 2010). "Australia forges passports too, says Bishop". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 28 May 2010. Retrieved 13 June 2010.
- ↑ Grattan, Michelle; Lester, Tim; Koutsoukis, Jason (26 May 2010). "Passport gaffe trips Liberals' deputy leader". The Age. Melbourne. Archived from the original on 6 November 2012. Retrieved 18 July 2014.
- ↑ "Abbott announces his shadow ministry". Australian Conservative. 11 September 2010. Archived from the original on 25 July 2014. Retrieved 18 July 2014.
- ↑ "'Not a selfie among us': Tony Abbott and his team are sworn-in". The Sydney Morning Herald. 18 September 2013. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ Fitzgerald, Ross (20 December 2014). "Tony Abbott's top performers line up for promotion in ministry reshuffle". rossfitzgerald.com. Archived from the original on 4 March 2016. Retrieved 9 July 2016.
- ↑ Ireland, Judith (5 December 2014). "The highs, lows and whoas of Federal Parliament in 2014". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 18 April 2017. Retrieved 17 April 2017.
- ↑ Lewis, Rosie (31 December 2014). "Julie Bishop: We must sell budget cuts". The Australian. Retrieved 17 April 2017.
- ↑ Reith, Peter (28 July 2014). "Why Julie Bishop should be our next Coalition PM". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 6 January 2017. Retrieved 17 April 2017.
- ↑ Matthewson, Paula (7 October 2014). "Julie Bishop: right woman, wrong time". ABC News. Archived from the original on 18 April 2017. Retrieved 17 April 2017.
- ↑ Reith, Peter (23 October 2014). "Julie Bishop a 'hero' for women; could be prime minister, says Liberal MP Teresa Gambaro". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 18 April 2017. Retrieved 17 April 2017.
- ↑ Peatling, Stephanie (10 March 2015). "Julie and Julia: How Julie Bishop appears to have avoided the traps that snared Julia Gillard". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 18 April 2017. Retrieved 17 April 2017.
- ↑ Jack Corbett, 2017, Australia's Foreign Aid Dilemma: Humanitarian Aspirations confront Democratic Legitimacy., Abdingdon, Oxon: Routledge ISBN 978-1-138-69671-6 (hbk).
- ↑ Corbett, op.cit., p.133.
- ↑ Department of Foreign Affairs and Trade. 2014. Submission to the Senate Foreign Affairs, Defence and Trade References Committee Inquiry into Australia's Overseas Aid and Development Assistance Program, 7 February. p.1.
- ↑ An independent review of the integration process five years after the change was issued in early 2019. See Richard Moore, 'Strategic Choice: A future-focused review of the DFAT-AusAID integration' Archived 6 Mbooy 2019 at the Wayback Machine, February 2019, Canberra: ANU, Development Policy Centre. See also Corbett, op.cit., p. 136.
- ↑ Greg Sheridan 2014. 'A more effective aid dollar.', The Australian, 18 January.
- ↑ Corbett, op.cit, p. 132.
- ↑ Data is available at Development Policy Centre, Australian National University, Aid Tracker Archived 8 Duujal 2019 at the Wayback Machine. See also Ian Anderson. 2018. Something strange has been happening to the Australian aid program Archived 11 Seeɗto 2019 at the Wayback Machine. 20 August.
- ↑ "Bumper year for New Colombo Plan". InDaily – Adelaide News. September 2015. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ Bishop, Julie (18 March 2015). "Battling the Orwellian nightmare of Islamic State's mind control". Australian Financial Review. Archived from the original on 9 April 2024. Retrieved 21 March 2015.
- ↑ Conifer, Dan (4 July 2015). "Labor accuses Federal Government of misleading Parliament over Man Haron Monis letter, calls on Prime Minister to 'come clean'". ABC News. Archived from the original on 9 April 2024.
- ↑ Shields, Bevan (3 July 2015). "Sydney siege: Tony Abbott's office knew Julie Bishop had misled Parliament three days before correction". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 9 April 2024.
- ↑ "The irony behind Julie Bishop's success at the United Nations Security Council". The Sydney Morning Herald. 20 November 2014. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ "The irony behind Julie Bishop's success at the United Nations Security Council". The Sydney Morning Herald. 20 November 2014. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ "Julie Bishop to use Iran visit to discuss nuclear program and tackling Islamic State". The Sydney Morning Herald. 14 April 2015. Archived from the original on 23 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Winestock, Geoff (19 April 2015). "Foreign Minister Julie Bishop's Iran visit upsets conservatives". Australian Financial Review. Archived from the original on 23 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ "Foreign Minister Julie Bishop enters Iran in hat and headscarf". The Sydney Morning Herald. 18 April 2015. Archived from the original on 23 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ "Australia pledges $5 million to Rohingya". Skynews.com.au. 9 September 2017. Archived from the original on 13 September 2017. Retrieved 6 September 2018.
- ↑ "Rohingya in Australia hold protest to call for action over Myanmar violence," Archived 11 Siilto 2017 at the Wayback Machine 9 September 2017, SBS News
- ↑ "Rohingya Muslims should not be repatriated to Myanmar until credible investigation, Julie Bishop says". ABC News. 29 April 2018. Archived from the original on 29 August 2018. Retrieved 31 August 2018.
- ↑ "Bishop: Australia to retain military links with Myanmar despite Rohingya crisis". SBS News. 28 June 2018. Archived from the original on 31 August 2018. Retrieved 31 August 2018.
- ↑ "Bali 9: How Tony Abbott and Julie Bishop learnt of the executions". The Sydney Morning Herald. 29 April 2015. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ "Bali 9: How Tony Abbott and Julie Bishop learnt of the executions". The Sydney Morning Herald. 29 April 2015. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ "Relations with Indonesia back on track: Julie Bishop". The Sydney Morning Herald. 5 August 2015. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ Vicky Xiuzhong Xu (16 May 2018). "Julie Bishop hits back at former China ambassador Geoff Raby's calls for her sacking". ABC News. Archived from the original on 27 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Uria, Daniel (26 August 2018). "New Australian PM selects cabinet, foreign affairs minister resigns". UPI. Archived from the original on 28 August 2018. Retrieved 28 August 2018.
- ↑ Vicky Xiuzhong Xu (16 May 2018). "Julie Bishop hits back at former China ambassador Geoff Raby's calls for her sacking". ABC News. Archived from the original on 27 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ Uria, Daniel (26 August 2018). "New Australian PM selects cabinet, foreign affairs minister resigns". UPI. Archived from the original on 28 August 2018. Retrieved 28 August 2018.
- ↑ "Minister for Foreign Affairs Senator the Hon Marise Payne". Australian Government Department of Foreign Affairs and Trade. Archived from the original on 28 August 2018. Retrieved 28 August 2018.
- ↑ "Julie Bishop says she won't challenge Tony Abbott for leadership, nor is she rounding up backbench support". 1015fm. Archived from the original on 25 September 2015.
- ↑ "'Damaged goods': Abbott survives leadership coup". thenewdaily.com.au. 8 February 2015. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 21 September 2015.
- ↑ "Julie Bishop finally stares down the leadership barrel". The Australian Financial Review. 23 August 2018. Archived from the original on 23 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ "Morrison victorious, Dutton denied, Turnbull bids farewell after chaotic week in Canberra". Australian Broadcasting Corporation. 23 August 2018. Archived from the original on 28 November 2018. Retrieved 24 August 2018.
- ↑ "Julie Bishop Softens Stance on Gay Marriage, Says She's 'Very Liberal Minded'". The Huffington Post. 20 August 2015. Archived from the original on 17 April 2024. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ Grattan, Michelle (11 October 2003). "New kid on the block". The Age. Melbourne. Archived from the original on 24 December 2003. Retrieved 28 November 2007.
- ↑ Snow, Deborah (23 September 2013). "The talented Miss Julie". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 23 November 2020. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ "Liberals quietly go monarchist under Abbott". crikey.com.au. 18 August 2010. Archived from the original on 23 September 2015. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ "Does she or doesn't she? Julie Bishop's gay marriage silence polarises colleagues". The Sydney Morning Herald. 14 August 2015. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 24 September 2015.
- ↑ "Julie Bishop hints at support for same-sex marriage". The Sydney Morning Herald. 20 August 2015. Archived from the original on 25 September 2015. Retrieved 21 September 2015.
- ↑ Keany, Francis (3 November 2015). "Foreign Minister Julie Bishop announces support for same-sex marriage, backs plebiscite". ABC. Sydney. Archived from the original on 4 July 2016. Retrieved 30 April 2016.
- ↑ Massola, James (2 November 2015). "Foreign Affairs Minister Julie Bishop lends support to same-sex marriage". The Sydney Morning Herald. Sydney. Archived from the original on 13 June 2016. Retrieved 30 April 2016.
- ↑ "Julie Bishop Exclusive: 'I Am Showing Leadership On Same Sex Marriage'". The Huffington Post. 17 August 2015. Archived from the original on 17 April 2024. Retrieved 21 September 2015.
- ↑ "'It is a matter of fairness'". 4 November 2017. Archived from the original on 10 March 2018. Retrieved 10 March 2018.
- ↑ "Palladium - Julie Bishop". Palladium (in Engeleere). Archived from the original on 15 November 2019. Retrieved 15 November 2019.
- ↑ "Julie Bishop announced as next chancellor of Australian National University". ABC News. 1 August 2019. Archived from the original on 23 September 2019. Retrieved 14 August 2019.
- ↑ Sally Whyte, 'Julie Bishop to get sweet ANU pay packet' Archived 28 Jolal 2020 at the Wayback Machine, Canberra Times, 11 October 2019.
- ↑ "Julie Bishop accused of bullying by ANU staff member, senate inquiry hears". ABC News (in Engeleere). 12 August 2025. Retrieved 13 August 2025.
- ↑ "Statement from Chief Operating Officer to Senate Inquiry into quality of governance at Australian higher education providers". reporter.anu.edu.au (in Engeleere). Retrieved 13 August 2025.
- ↑ Template:Cite AV media
- ↑ Chia, Paris (12 August 2025). "WoroniChancellor Julie Bishop Accused In Parliament of Bullying and Harassment". Woroni (in Engeleere). Retrieved 13 August 2025.
- ↑ "'Toxic' ANU council 'left academic traumatised', inquiry hears". Times Higher Education (THE) (in Engeleere). 12 August 2025. Retrieved 13 August 2025.
- ↑ "David Pocock calls for ANU Chancellor Julie Bishop to stand aside amid bullying allegations". ABC News (in Engeleere). 13 August 2025. Retrieved 13 August 2025.
- ↑ Hare, Julie (13 August 2025). "Clare ducks for cover over push for Bishop to stand aside". Australian Financial Review (in Engeleere). Retrieved 14 August 2025.
- ↑ Hare, Julie (6 October 2025). "Canberra's go-to investigator looks at Julie Bishop bullying claims". Australian Financial Review (in Engeleere). Retrieved 8 October 2025.
- ↑ Australian National University Act 1991, 2 September 1991, retrieved 22 August 2025
- ↑ Fenwicke, Claire. "Stop Renew ANU or else: School of Music students threaten legal action". Region Canberra (in Engeleere). Retrieved 22 August 2025.
- ↑ "ANU students threaten legal action as planned changes gut performance". www.canberratimes.com.au (in Engeleere). 21 August 2025. Retrieved 22 August 2025.
- ↑ editor, Julie HareEducation (12 September 2025). "Student, staff petition urges ANU council to remove Bishop". Australian Financial Review (in Engeleere). Retrieved 19 September 2025.CS1 maint: extra text: authors list (link)
- ↑ Hare, Julie (22 September 2025). "ANU's 'catastrophic failures' happened on Bishop's watch: Sheldon". Australian Financial Review (in Engeleere). Retrieved 22 September 2025.
- ↑ "ANU chancellor Julie Bishop digs in and vows to remain in job". ABC News (in Engeleere). 18 September 2025. Retrieved 19 September 2025.
- ↑ "Renew ANU Change Principles Implementation | Australian National University". www.anu.edu.au (in Engeleere). 6 March 2025. Retrieved 13 August 2025.
- ↑ "'Touches every part of the university': ANU to cut more jobs". ABC News (in Engeleere). 31 July 2025. Retrieved 13 August 2025.
- ↑ "ANU staff 'part of inefficiencies', chancellor Bishop says". www.canberratimes.com.au (in Engeleere). 21 October 2024. Retrieved 13 August 2025.
- ↑ G7 Gender Equality Advisory Council membership announced Archived 10 Seeɗto 2022 at the Wayback Machine Government of the United Kingdom, press release of 9 April 2021.
- ↑ Task Force on Global Capitalism in Transition Archived 30 Korse 2022 at the Wayback Machine Trilateral Commission.
- ↑ "UN chief appoints former Australian foreign minister Julie Bishop as UN special envoy for Myanmar". AP. 6 April 2024. Archived from the original on 9 April 2024. Retrieved 9 April 2024 – via ABC News.
- ↑ Holmes, Dan (22 April 2025). "Calls for UN investigation into Julie Bishop". The Mandarin (in Engeleere). Retrieved 11 September 2025.
- ↑ "Open letter: Special Envoy's conflicts of interest signal urgent need for investigation and complete end of mandate - Progressive Voice". progressivevoicemyanmar.org (in Engeleere). Retrieved 11 September 2025.
- ↑ Ben Butler, 'Julie Bishop takes job with Greensill, the firm pushing controversial financing practice' Archived 26 Seeɗto 2021 at the Wayback Machine, The Guardian, 16 January 2020.
- ↑ Ben Butler, op. cit.
- ↑ Jenny Wiggins, Hans van Leeuwen and Andrew Tillett, 'What did Bishop do for Grensill?' Archived 26 Seeɗto 2021 at the Wayback Machine, Australian Financial Review, 24–25 April 2021.
- ↑ Wiggins, van Leeuwen and Tillett, op. cit.
- ↑ Myriam Robin and Tom Richardson, 'Labor has questions for Julie Bishop', Australian Financial Review, 11 June 2021.
- ↑ Mayes, Andrea (10 August 2007). "Rise and rise of Julie Bishop". The Sunday Times. Perth. Archived from the original on 30 December 2012. Retrieved 13 July 2014.
- ↑ Snow, Deborah (23 September 2013). "The talented Miss Julie". The Sydney Morning Herald. Archived from the original on 24 October 2013. Retrieved 20 October 2013.
- ↑ Mayes, Andrea (6 July 2022). "Rise and rise of Julie Bishop". The Sunday Times. Perth. Retrieved 6 July 2022.
- ↑ "Foreign Minister Julie Bishop reveals why she never had children". news.com.au. 17 March 2018. Archived from the original on 23 August 2018. Retrieved 23 August 2018.
- ↑ "'It sent a message': Julie Bishop just got her own Barbie doll". 15 June 2021. Archived from the original on 8 December 2023. Retrieved 5 September 2023.
- ↑ "Julie Bishop Barbie: Mattel's role model of the year | The New Daily". 16 June 2021. Archived from the original on 6 September 2023. Retrieved 26 March 2024.
- ↑ Medal of Merit, Embassy, Consulate-General and Consulates, Australia, 5 September 2014, archived from the original on 8 September 2014, retrieved 8 September 2014
- ↑ Julie Bishop awarded inaugural U.S. Mission Award for Leadership Excellence, in honor of Eleanor Roosevelt, U.S. Embassy and Consulates in Australia, 24 October 2018, archived from the original on 2 December 2018, retrieved 2 December 2018
- ↑ "令和6年春の外国人叙勲 受章者名簿" (PDF). Ministry of Foreign Affairs of Japan. Retrieved 29 April 2024.