Karolin Maloney
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Inditirde | Carolyn B. Maloney |
| Innde | Carolyn, Jane |
| Innde ɓesngu | Maloney |
| Ɗuubi daygo | 19 Colte 1946 |
| Ɗoforde | Greensboro |
| Dee/goriiwo | Clifton Maloney |
| Wolde | Inngilisjo |
| Writing language | Inngilisjo |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, writer |
| Janngi to | Greensboro College |
| Work location | Washington, D.C. |
| Affiliation | United States House of Representatives |
| Affiliation string | United States House of Representatives |
| Member of political party | Democratic Party |
| Diina | Presbyterianism |
| Participant in | World Economic Forum Annual Meeting 2014, World Economic Forum Annual Meeting 2013 |
| Memba en | U.S.-Japan Caucus, Congressional Progressive Caucus |
| Laawol ngol laamu anndani | https://maloney.house.gov/ |
Carolyn Jane Maloney (jibinaa ko Bosher, 19 feebariyee 1946) ko politik Ameriknaajo, gonnooɗo gardiiɗo Amerik e New York's 12th congressional district tuggi 1993 haa 2023 (limto New York's 14th congressional district tuggi 1993 haa 2023). Distrik oo ina waɗi ko ɓuri heewde e nokkuuji fuɗnaange Manhattan, Astoria e wuro Long Island to Queens, Greenpoint, Brooklyn, kam e duunde Roosevelt . Tergal lannda Demokaraasi, Maloney dogi ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2022 kono o dañii primaire e gardagol diiwaan 10ɓo Jerry Nadler caggal nde o artiri diiwaan oo, o artiri ɓe ɗiɗo fof e nder diiwaan 12ɓo.
Maloney woni debbo gadano lomtaade diiwaan 7ɓo diiwaan New York (ɗo o woni debbo gadano jibinde nde o woni e laamu). Maloney kadi ko debbo gadano ardaade Goomu Faggudu Jokkondiral . Ñalnde 17 oktoobar 2019, o woni debbo gadano ardaade Goomu suudu sarɗiiji ngam ƴeewde e moƴƴinde golle caggal maayde Elijah Cummings . Ñalnde 20 noowammbar 2019, Maloney suɓaama e dow laawol ngam lomtaade Cummings.
Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Carolyn Jane Bosher jibinaa ko to wuro Greensboro, to leydi Karolina worgo, ñalnde 19 feebariyee 1946. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Greensboro . Caggal nde o heɓi bak makko, o yilliima wuro New York e hitaande 1970, o felliti jokkude.
Duuɓi keewɗi, o golliima e jannginoowo e gardiiɗo fedde jaŋde wuro New York . E hitaande 1977, o heɓi golle gollotooɗe e suudu sarɗiiji diiwaan New York, o joginoo golle mawɗe e nder Asaambele diiwaan oo kam e Senaa diiwaan oo. [1] E hitaande 1976 o resi Clifton Maloney, banke njulaagu .
Diɗɗal wuro New York
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Maloney suɓaama e Diiso wuro New York e hitaande 1982, o fooli hooreejo leydi ndii, hono Robert Rodriguez e nder diiwaan keewɗo haalooɓe Españool, jooɗiiɗo to Fuɗnaange Harlem e nokkuuji Bronx worgo . O wonii tergal e diiso ngoo fotde duuɓi 10. E nder diiso ngoo, o wonii hooreejo gadano Goomu toppitiingu ko fayti e konte, ƴeewndotooɗo konte ɗe wuro New York yaltini e nder ɓuuɓri e nokkuuji goɗɗi. O winndi sariyaaji sosɗi porogaram Vendex wuro ngo, ko ɗum sosi ordinateeruuji ngam reende humpitooji ko faati e kontraaji wuro ngoo e yeeyooɓe waɗooɓe njulaagu e wuro ngo. Maloney kadi yaltinii feere adannde to New York ngam anndude jokkondiral nder galleeji, haa arti noon e jokkondiral hakkunde jommbaajo debbo e gorko . Ko kanko woni neɗɗo gadano jibinde nde o woni tergal e diiso doosɗe, kadi ko kanko woni gadano rokkude paaspoor kuuɓtodinɗo ngam waɗde toppitagol ñalnde kala ɓurngol heewde e jogaade ngalu.
Suudu sarɗiiji Amerik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Wooteeji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1992, Maloney dañii woote to Kongres to diiwaan 14ɓo e oon sahaa. Distrik oo ko adii ɗuum wonnoo ko 15ɓo, tawi ko Bill Green, gardinooɗo duuɓi 15, gardinooɗo Republicain en . O dañii heen 51% e woote ɗee. Diisnondiral ngal, inniraaɗo "diisnondiral silk", ina jeyaa e diiwaanuuji seeɗa e nder wuro ngo repibilik en keewi waɗde ko moƴƴi ; e goonga, ɓe njoginoo jooɗorde ndee ko duuɓi 8 e nder duuɓi 56 hakkunde 1937 e nafoore Maloney. Kono, redistricting waɗi diiwaan oo ɓurde sellude e Demokaraat en no feewi. 15ɓo ɓooyɗo oo ina yaaji no feewi e bannge fuɗnaange toowɗo, kono 14ɓo keso oo ina waɗi wuro Long Island, geɗe bannge hirnaange toowɗo, e feccere Brooklyn. Maloney kadi naftoriima kollirgol Bill Clinton tiiɗngol e nder diiwaan hee.
Ko ɓuri heewde e diiwaan Maloney ko Upper East Side, nokku jogiiɗo daartol suɓaade Republicain en moƳƳuɓe. Jiimgol maɓɓe ustii e nder kitaale 1990 fof, e fuɗɗoode kitaale 2000, Demokaraat en njiimi kala tolno laamu. Ɗumɗoo ina yeru e hitaande 1994 (hitaande Rewolison Republikaan en ), nde Maloney ruttitii e ko yaawi e caɗeele ummoraade e diisneteeɗo wuro Republikaan en biyeteeɗo Charles Millard . Millard woni Republicain gadano mo kaalis mum heewi, ngam dogde e diiwaan hee ; ko kanko woni Republicain gadano jogaade hay 30% e woote ɗee.
E hitaande 2004, Maloney fotnoo ko ƴaañde Robert Jereski, gonnooɗo kanndidaa politik lannda Green Party, kanndidaa keɓtinaaɗo ngam suɓaade hooreejo leydi Demokaraasi e hitaande 2004 e dow doggol Dennis Kucinich . Jereski saliima wolde Iraak nde Maloney fuɗɗinoo wootde kuulal ngam yamirde doole ; caggal ɗuum o woppi wolde ndee, haa arti noon e batu nguu e nder diiwaan makko e depitee John Murtha, gardinooɗo wolde ndee, ɗo haala makko waɗi tiitoonde. Jereski waawaano heɓde woote ɗee sabu ɗaɓɓaande makko tawaama ina waɗi siynooji ɗi moƴƴaani, ɗum noon ko 4 ŋakki e 1 250 ɗaɓɓaande.
E lewru desaambar 2008, Maloney ƴetti fedde jokkondirnde e yimɓe ngam wallitde semmbinde golle mum ngam innde guwerneer David Paterson ngam lomtaade Hillary Clinton e nder Senaa Amerik. O yilliima nokkuuji goɗɗi e nder diiwaan hee, kono o ɓuuɓnaama e njillu Caroline Kennedy ngam ƴellitde jooɗorde wootere. Maloney yeewtidii e Paterson fotde hojomaaji 55. Miijooji yimɓe mbaɗii ballal Maloney e jooɗorde Senaa e nder diidi gooti, caggal gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, e oon sahaa, hono Andrew Cuomo, hay so tawii noon ɗaɓɓaande makko ndee jaɓaama e Goomu golle politik Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe ], Goomu golle politik ɓurngu heewde rewɓe York Times, [ Kristonif e winndooɓe woɗɓe e juɓɓule rewindaade.
Ñalnde 23 lewru bowte hitaande 2009, Paterson suɓii ko depitee Kirsten Gillibrand . [1] Nde tawnoo Gillibrand ummorii ko to bannge worgo leydi ndii, heewɓe e dingiral politik NYC ɗaɓɓiri Maloney yo suɓo Gillibrand e hitaande 2010. [2] Hay so tawii ko kanko ardii Gillibrand e wooteeji ɗii, [3] [4] o dogi ngam jogaade jooɗorde makko e nder Kongres. [5] Duuɓi sappo caggal ɗuum, ko Maloney tan woni tergal Kongres ngam jaɓde kampaañ Gillibrand ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 2020 .
E nder woote gardagol leydi Demokaraat en ngam suɓaade hooreejo leydi ñalnde 14 suwee 2010, Maloney foolii luulndiiɗo mum mo kaalis mum heewi, hono Reshma Saujani, awokaa hedge fund mo duuɓi 34 , mo leydi Indiya-Ameriknaajo, fotde 62%. Oon jamma, Saujani wiyi "miɗo doga kadi", kono lebbi tati caggal ɗuum o habri e yeeso yimɓe fof wonde o luulndaaki Maloney kadi.
E hitaande 2012, ƴaañoowo Maloney e lannda Republicain en ko Christopher Wright, ƴettuɗo lefol JP Morgan ngam waɗde kampaañ. Maloney heɓi 80,9% e woote ɗee, ko ɓuri 120 000 woote.
E hitaande 2014, Maloney fooli kanndidaa repibilik en biyeteeɗo Nicholas Di Iorio, gollodiiɗo kaalis e Pfizer e 80% e woote ɗee.
E woote gardagol leydi e hitaande 2016, Maloney fooli Pete Lindner e 90,1% e wooteeji. O fooli Robert Ardini, lannda Republicain en e wooteeji gardagol leydi ndi, o heɓi 83,2% e wooteeji ɗi.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "bio".