Kole
Kole ko wuro woɗngo e nder caka leydi Konngo, to maayo Lukenie. Ko ɗoon woni nokku njuɓɓudi leydi Kole, ndi jeyaa ko e diiwaan Sankuru. Kole ina wiyee sahaa e sahaa fof "Kole Sur Lukenie" ngam seerndude ɗum e "Kole" goɗɗe e nder RDC.
Yiyngo Kole, to leydi Konngo, e hitaande 2007 (Laawol mawngol; Hospitaal Jeneraal de Référence to dow nano)
Ko woni e mum
Demografi e etnografi
windugo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E wiyde ardiiɓe ministeer cellal nokku oo, keewal yimɓe wuro ngoo e hitaande 2007 ko hedde 10 060 neɗɗo (ko ina tolnoo e 71 040 neɗɗo wonande leydi ndii). Koɗorde ndee ina waɗi cuuɗi birik (brik) ɓuuɓɗi, keewɗi heen ko heddii e ndema cotton nokku oo, mo jooni alaa ɗo haaɗi. Ko ɓuri heewde e hoɗɓe ɓee noon, ina nguuri e galleeji wattle e daub, ɗi koye mum en mahi.
Yimɓe Kole, e nder kilooji sappo e nder wuro ngoo, njeyaa ko e leñol Nkutu (walla Okutshu) anndiraangol Elembe (ina wiyee kadi Ohindu walla Ohendo). Ɓe kaalata ko ɗemngal (Kihindo) ngal ɓe nanndi e ɗemɗe Nkutu goɗɗe, kam e hoɗdiiɓe maɓɓe woɗɓe ɓadtiiɓe (e banndiraaɓe), Tetela. Elembe en ko remooɓe koɗɓe e aadaaji e ko seerti e pelle Nkutu goɗɗe ɗe ngonaa renndooji diwtuɗi aadaaji. Ɗee leƴƴi fof (Elembe en, Nkutu en woɗɓe e Tetela en) ko jeyaaɓe e "leñol mawngol" Bantu Mongo. (Ɓeydagol, leƴƴi/ɗemɗe Nkutu tokoose e nder nokku hee ina jeyaa heen Ngongo, Hamba e Saka.) Ko ɓuri heewde e (maanaa 80 haa 90%) leƴƴi saraaji Kole ina kaala kadi Lingala, seeɗa ina kaala Farayse, seeɗa kadi ina kaala Engele.
Hortol windugo Kole ko galle luumo e Aeroport Kole Sur Lukenie.
Maayo Lukenie ina waawi yahde e laanaaji maayo haa yettoo Kole Landing, kono ko ɓuri heewde alaa ko ɓuri ɗum. Barge ummoriiɗo Kinshasa ina waawi jippaade e Kole laabi ɗiɗi e nder hitaande, caggal nde yahri jonte 6 haa 12 dow maayo Konngo, Kwah (Kasai), Fimi, e Lukenie. Ɗum waɗaaka e sahaa nde ndiyam ɓuuɓɗam (Juin–Août), kono, ngam hulde ɓuuɓde e nder dumunna juutɗo.
Wuro mawngo ɓurngo ɓadaade Kole ko Lodja, nokku njuɓɓudi diiwaan Sankuru, fotde waktuuji 6 e laawol feewde fuɗnaange e laabi bonɗi no feewi.
Tariya
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]windugo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko e Kole woni gila 1958 ko opitaal mawɗo (HGR) Kole (ko adii ɗuum ko nokku safaara Konngo (CMC) Kole). Hay so tawii ko opitaal laamu cellal renndo, nokku oo ina golloree gila 1970 e dental rewɓe katolik en, hono Sœurs Missionnaires du Christ Jésus, jooɗiiɗo to Espaañ gila e sosngo mum en e hitaande 1944. HGR/K ina yiytoo heen ñawɓe heewɓe wonduɓe e ñawu nguu, tawi sahaa e sahaa fof ina heewi.
Wuro ngo yi’i njiimaandi soldateeɓe Ruwannda e hitaande 2001–2002, e nder wolde ɗiɗaɓere Konngo. Nokku oo ina ŋakki jawdi gila ndeen nde tawnoo soldateeɓe ɓee ina mbaraa, ina ñaama ɗum en fof. Ruwanndaanaaɓe ndarii saraaji Dekese, fotde 100 km dow Kole. Ko famɗi fof, hareeji tati hakkunde maɓɓe e soldateeɓe Konngo (ina waɗi fotde 50 Ruwanndaanaajo maayɗo) ina cemmbina ɓe yahrude yeeso. Ko ɗoon woni nokku ɓurɗo woɗɗude bannge rewo mo « yeeso » Ruwannda yaajni e nder wolde ndee.
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]windugo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Diocese katolik en Roma to Kole
Jokkondire yaajɗe
windugo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]03°28′07′′S 22°27′05′′Fuɗnaange