Kware
Kware woni nokkuure laamu nder lesdi Sokoto, lesdi Naajeeriya. Joɗnde mayre woni ko e wuro Kware to laawol mawngol A1.
Wertallo mayri ko 554 km2, yimɓe mayri ko 133 899 e binnditagol 2006.[1] Ardii ɗum ko dawriyanke biyeteeɗo Hon. Usmaan Mohammed Balkore[ciimtol ina haani]. Kware ina jogii yimɓe heewɓe jannguɓe.[citation ina haani].
Kod posto nokku oo ko 841.[2]
Tariya Ƴeew kadi: Muurtere Abdul Salaam Kware sosaa ko e juuɗe Abd al-Salam, ganndo Hausa tedduɗo, e hitaande 1812. O jeyaa ko e ardiiɓe jihaadi Sokoto, omo joginoo kadi almudɓe heewɓe. Caggal nde kalifaandi Sokoto sosaa, e mahngo wuro Sokoto caggal ɗuum, golle laamu peccii hakkunde ardiiɓe dille jihaadi. Ndee feccere ina hawri e pecce hono taƴe hirnaange e taƴe fuɗnaange e gardagol Abdullahi e Muhammadu Bello. Ardiiɓe woɗɓe kadi ndokkaama terɗe ceertuɗe e nder ndeeɗoo njuɓɓudi. Wonande feccere makko, Abd al-Salam halfinaama ƴeewtaade diiwanuuji jeeɗiɗi e nder feccere Abdullahi tawi ɓurnde mawnude ndee ko Sabiyel (hannde to Aleiro). Abd al-Salam weltaaki e ndee feccere nde tawnoo o miijii nde hollirtaa darnde makko e jihaadi. Nde o anndi ko ina waawi wonde jiiɓru, Shehu Usmaan noddi Abdu al-Salam to Sokoto. O yamiraama yo o ummo Sokoto, o acciraama sosde wuro Kware sara Sokoto e juuɗe Usmaan mbele Muhammadu Bello ina waawa ƴeewndaade mo.[3][4]: 68–69
Tokkuɓe Abd al-Salam ngummii to Kware ko ɗum addani wuro ngo ɓeydaade yaawde e keewal yimɓe e leyɗeele ndema. Abd al-Salam jokki e jogaade luural ngal aldaa e fitinaaji e laamu Sokoto ko ɗum addani base makko Kware wonde huɓeere wonande ɓeen wonɓe e Sokoto. Haa jooni, ɗeen caɗeele njoofi ko e murto timmungo ngo Abd al-Salam ardii e kalifaandi Sokoto e hitaande 1817, ko huunde nde waɗi e laamu Sultan Bello. Ndeen noon, Kware yani e konu Sokoto e Abd al-Salam dogi Bakura ɗo o maayi e mboros e hitaande 1818.[3][4]: 68–69