Jump to content

Laini (Sylvia) Abernathy

Iwde to Wikipedia

Laini (Sylvia) Abernathy (maayi 2010) ko naalanke Ameriknaajo, golloowo.[1][2] O woniino neɗɗo teeŋtuɗo e nder dille naalankaagal ɓaleeɓe to Chicago, omo heewi gollodaade e jom suudu makko, fotoowo Fundi (Billy) Abernathy.[3][4]

Kugal Abernathy janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois, to bannge worgo Chicago.[5] Nde o woni suka naalanke, Delmark Records yamiri Abernathy ngam waɗde nate albom ngam waɗde nate jazz, ina jeyaa heen nate maantiniiɗe baɗɗe Sound (1966) ɗe Roscoe Mitchell mo fedde naalankooɓe Chicago, Sun Ra's Sun Song (1966), e I ɗe Leon Sash Siftor Newport (1967), yoga heen ina waɗi nate Fundi. Designs Abernathy ɓuri golloraade ko e binndi Art Deco-inspired e nate colour block ɓuuɓɗe kollitooje sifaa deconstructive, miijo yeeso e nder jimɗi ɗii. O woni ko e golloraade e sahaa nde Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe seeɗa njoginoo darnde laamu to bannge yiyngo e nder dille jazz ɓaleeɓe ɓurɗe heewde -- diisnondiral albom jazz, ngal diisnondirooɓe ko wayi no Paul Bacon e Reid Miles ɓuri waawde huutoraade, huutoriima mbaadiiji abstrakt cuusal e... nokku bonɗo ngam ustude mbaydiiji njiyaagu jokkondirɗi e jimɗi ɓaleeɓe e duuɓi capanɗe jawtuɗi ɗii. Ndeeɗoo dingiral naalankaagal noon, ɓuri heewde ko worɓe e ɓaleeɓe, hay so tawii noon ko jokkondire pinal yahruɗe yeeso ɗe nde ƴaañii.

E hitaande 1967, o naati e Fedde Pinal ɓaleeɓe Amerik (OBAC), fedde sosaande ngam jokkude ndonu Malcolm X caggal nde o waraa, ƴellitde naalankaagal, binndol e jimɗi e nulal ndimaagu e manngu ɓaleeɓe. Abernathy waɗii mbaydi Wall of Respect, ko mbaydi mbeddaaji ina hollira ardiiɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe.[6] Design makko ina waɗi taƴe ɗe kala heen taƴre ina waɗi naalanke walla fedde naalankooɓe.[7] Caggal nde o wayli innde makko e Laini Afriknaajo, o waɗi deftere fotooje jarriborde 1970 “E nder kulhuli men (won geɗe e maanaa e mbaadi ɓaleeri)” ina waɗi jimɗi Amiri Baraka e natal jom suudu makko, Fundi.[8]

Abernathy maayi ko e hitaande 2010. O heɓaani njeenaari seeɗa e nder renndo, hay so tawii noon golle makko mballitii e ƴellitde estetik yiytere avant-garde jooni, jokkondirnde e jimɗi jazz jarriborɗi e kitaale 1960.