Jump to content

Leïla Slimani

Iwde to Wikipedia
Leïla Slimani
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuMorooku, Farayse Taƴto
InditirdeLeïla Slimani Taƴto
InndeLeïla Taƴto
Innde ɓesnguSlimani Taƴto
Ɗuubi daygo3 Yarkomaa 1981 Taƴto
ƊofordeRabat Taƴto
FatherOthman Slimani Taƴto
WoldeFaransinkoore Taƴto
Writing languageFaransinkoore Taƴto
Sana'ajinovelist, journalist, writer Taƴto
Field of workbelletristic literature, journalism Taƴto
EmployerJeune Afrique Taƴto
Janngi toSciences Po, ESCP Business School, Cours Florent, Lycée Descartes, Lycée Fénelon, Paris Taƴto
Start of work period2018 Taƴto
Magnum opusThe Country of Others, Chanson douce Taƴto
Genreessay Taƴto

Leïla Slimani (jibinaa ko 3 oktoobar 1981 ) ko winndiyanke e jaayndiyanke Faraysenaajo-Maruknaajo . Ko o dipolomaat Faraysenaajo kadi e nder golle makko, ko kanko woni gardiiɗo hooreejo leydi Farayse biyeteeɗo Emmanuel Macron to Fedde Adunaare Farayse . E hitaande 2016, o heɓi njeenaari mawndi sabu deftere makko wiyeteende Chanson douce.[1]

Neene Slimani biyeteeɗo Anne Dhobb (jibinaa ko Ruetsch; 1921-2016) mawni ko to Alsace . E hitaande 1944, o hawri e jom suudu makko garoowo biyeteeɗo Lakhdar Dhobb, kolonel Maroknaajo e nder konu koloñaal Farayse, e sahaa ndimaagu Farayse. Caggal wolde o rewi e makko o arti Maruk, ɓe ngoni to Meknes . Deftere Anne Dhobb nde o winndi e nguurndam makko yalti ko e hitaande 2003 ; ko kanko woni binndoowo gadano e nder galle hee. Ɓiyiiko debbo (yumma Slimani) ko Béatrice-Najat Dhobb-Slimani, ganndo ko faati e noppi, resndi Osmaan Slimani, ganndo faggudu Maroknaajo jannguɗo Farayse . Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɓɓe rewɓe tato; Leïla Slimani ko hakkundeejo.

Leïla jibinaa ko Rabat ñalnde 3 oktoobar 1981 ; o mawni ko e galle liberal, haaloowo Farayse, o naati duɗe Farayse. Ruppitgol teeŋtungol e cukaagu Slimani waɗii e hitaande 1993 nde baaba mum naatnaa e fenaande e fenaande kaalis, o riiwaa e jappeere makko hooreejo Banke CIH (caggal ɗuum o woppitaa e dow laabi. ).

Slimani ummiima Maruk ina yahra e duuɓi 17, o fayi Pari ngam janngude ganndal politik e ganndal jaayndeeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sciences Po e ESCP Orop . Caggal nde o heɓi bak makko, o miijii e sahaa gooto golle fijirde, o timmini jaŋde fijirde, o feeñi e geɗe ballitooje e nder filmuuji ɗiɗi. O resi jom suudu makko, banke Pari, biyeteeɗo Antoine d’Engremont, mo o adii yiytude e hitaande 2005, ñalnde 24 abriil 2008, o fuɗɗii golle jaayndiyanke to jaaynde wiyeteende Jeune Afrique e lewru oktoobar ndeen hitaande. Golle ɗee ina ɗaɓɓi yah-ngartaa keewɗo. Caggal nde ɓiyiiko jibinaa e hitaande 2011, o nanngaa to Tuunus nde o woni e haalde ko fayti e “ Printemps Arab”, o felliti woppude golle makko to Jeune Afrique ngam jokkude golle makko e dow ballal makko, o winnda deftere e nokku makko. Deftere ndee noon, bayyinooɓe ɓee njaɓaani. E hitaande 2013, Slimani ƴettii yeewtere binndol nde Jean-Marie Laclavetine, winndiyanke e bayyinoowo to Gallimard . O ƴetti nafoore e binndol Slimani, o walli ɗum e moƴƴinde binndol mum ; e hitaande 2014, Slimani yaltini deftere mum adannde wiyeteende Dans le jardin de l’ogre E nder jarne Ogre » - e firo Engele, « Adèle ») e Gallimard. Deftere ndee yahri no feewi e ƴeewooɓe Farayse, heɓi njeenaari binndol La Mamounia to Maruk. Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum o rewi e filmo psychologique thriller Chanson douce, mo o dañi Prix Goncourt, o wayli mo hoodere binndol to Farayse, o anndini mo e yimɓe winndere ndee kadi. E hitaande 2017, ɓiyiiko ɗiɗaɓo, ɓiɗɗo debbo jibinaa.

Silimani e hitaande 2015

Ñalnde 6 noowammbar 2017 hooreejo leydi Farayse, hono Emmanuel Macron, toɗɗii Leila Slimani yo won gardiiɗo mum keeriiɗo to Fedde Adunaare Farayse .

Deftere Slimani adannde wiyeteende Dans le jardin de l'ogre, yaltunde e ɗemngal Engele ina wiyee Adèle, ina haala daartol debbo gooto mo alaa ɗo haaɗi e nguurndam mum sabu mboros mum . Slimani heɓi miijo ngam daartol mum caggal nde yiyi Dominik Strauss-Kahn ina ƴellitoo kabaruuji. Deftere ndee yahri no feewi e ƴeewooɓe Farayse ; to Maruk nde heɓi njeenaari binndol wiyeteende La Mamounia.

Leyla Slimani e hitaande 2017

Chanson douce (lit. "jimol belngol") ko daartol warngooji ɗiɗi sukaaɓe ɗiɗo tokosɓe e juuɗe nanndo maɓɓe, ko ɗum jibini warngo nanndo sukaaɓe Krim to Manhattan e hitaande 2012 . Deftere ndee fuɗɗorii ko caggal warngo ngoo ɗoon e ɗoon e doggol udditgol "Ɓiɗɗo oo maayii", , caggal ɗuum ina siftina jibnaaɓe ɓee, jom suudu Parinaaɓe liberal, toowɗo hakkundeejo, kam e nanndo maɓɓe, mo faggudu e hakkille mum ina ŋakkiraa. Slimani inniri nanndo oo Louise innde Louise Woodward, au pair Angalteernaajo to Amerik, ñaawaaɗo warngo ngo o yiɗaa, ngo o wonnoo e toppitagol makko. Deftere ndee jaɓɓaama no feewi e juuɗe ƴeewooɓe Farayse. Nde yaawi wontude deftere ɓurnde soodde, nde waɗi ko ina tolnoo e 76 000 ekkol e nder lebbi tati hay so tawii ko adii nde deftere ndee rokketee njeenaari Prix Goncourt e hitaande 2016. Caggal ɗuum nde wonti deftere ɓurnde janngeede e Farayse e ndeen hitaande nde ko ina tolnoo e 450 000 ekkol njaltinaa ; e darorɗe hitaande 2017 fotde 600 000 ekkol njeeyaama to Farayse. Nde firtaama e ɗemɗe 18, 17 goɗɗe ina njogori arde ; firo Engele (Sam Taylor) deftere makko yalti ko e hitaande 2018 e innde The Perfect Nanny to Amerik e innde Lullaby to Angalteer. E hitaande 2019, Lullaby heɓi njeenaari deftere Angalteer e nder cate "Deftere adannde hitaande ndee".

  1. Fiction Début of the Year". The British Book Awards. 2019. Retrieved 12 April 2021. "" Le pays des autres " de Leïla Slimani : un Maroc amer". Fnac. Retrieved 11 March 2020. Kaufmann, Sylvie (13 September 2017). "A Toxic Mix: Sex, Religion and Hypocrisy". The New York Times. Retrieved 3 April 2018. "La baie de Dakhla...: Mot de l'éditeur". Fnac. Retrieved 11 March 2020