Jump to content

Lilian Armstrong

Iwde to Wikipedia

Lilian Armstrong (1936-2021) ko jannginoowo naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. Ko o ganndo mawɗo e nder winndere ndee to bannge binndanɗe Renaissance Itaali e defte binndaaɗe gadane.

Armstrong heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia e hitaande 1966. Doktoraa makko, e nder defte ɗiɗi, ina wiyee “Nate e nate Marco Zoppo”.[1] Marco Zoppo ko naalanke Italinaajo, guurnooɗo e teeminannde sappo e joyaɓere. Rudolf Wittkower ardii doktoraa makko. Ko adii nde o timmina doktoraa makko, Armstrong rokkaama dipolom makko lesleso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley, e dipolom makko lesleso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.[2]

Armstrong ɓuri tiiɗnaade e wiɗtooji mum ko e binndanɗe Itaali jalbooje, incunabula jalbooje juuɗe, e nate leɗɗe e nder defte binndaaɗe gadane ɗe iwdi Venezuela. Ko kanko woni Mildred Lane Kemper, jannginoowo naalankaagal, gadano jogaade jappeere mawnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal.[3] O woppi golle makko ko e hitaande 2006, e hitaande 2010 o heɓi njeenaari ndi Andrew W. Mellon.[4]

Caggal maayde makko, o siforii ko ‘’inspiration to yontaaji almudɓe e gollodiiɓe makko e nder duuɓi capanɗe janngingol makko’’ kadi ko o ardiiɗo debbo ganndo jogiiɗo hakkille Venezuela.[5] Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Columbia fuɗɗiima fedde nde ina wiyee Armstrong ngam wallitde janngooɓe janngooɓe to Venezuela to Casa Muraro.[6] Festschrift ngam teddinde mo, Deftere Naalankaagal Renndo, nde Brepols yaltini e hitaande 2023, nde Iaria Andreoli e Helena Szepe njuɓɓini nde.[7]

Bibliografi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Worɓe lolluɓe Petrarque e nder fuɗɗoode njiimaandi: Koppiiji jalbooji ɗi Felice Feliciano winndi. London: Duɗal Warburg 2016.

La xilogaraafi deftere itaaliyankoore XV sexcolo: Binndanɗe e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Padova, firo. ko Lusiya Mariani, binndol. Ko Paola Maria Farina winndi, Milan: EDUCatt, 2015.

Lilian Armstrong, Piyero Skapecchi, e Federika Toniolo, Deftere janngirde nde Padova: Catal e janngugol, ed. Ko Pierantonio Gios e Federika Toniolo, Padova, Duɗal taariindi eklesiya, 2008

Janngirde annduɓe tokosɓe wakkati ummaatoore haa Venice, defte ɗiɗi, London, Pindar, hitaande 2003

Hello pentiirngo: Deftere Renndo Itaali, 1450-1550, ed. Jonathan J. G. Alexander, e ballal Lilian Armstrong e woɗɓe, deftere kollirɗe, Duɗal Laamɗo ngal, London, e Defterdu Pierpont Morgan, New York, 1994-1995, Munich, Prestel Verlag, 1994

Pentooɓe tokosɓe e nate ɓooyɗe: Jaagorgal Putti e gollorde mum Venetian, London, Harvey Miller bayyinoowo, 1981.

Nate e nate Marco Zoppo (1966), New York, Garland Muulngo, 1976.

Jokkondire yaajɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Lilian Armstrong ko ñalngu maayde: https://magazine.wellesley.edu/spring-2022/Lilian-armstrong-%E2%80%9958-e-Peter-j-fergusson

Ɗemngal Lilian Armstrong: https://www.slu.edu/naalankaagal-e-ganndal/jaŋde-renaissance-cakkitiiɗo/pdfs/mom35.pdf

Doggol tuugnorgal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Andereson, Liliyaan Armsterng (1966). Nate e nate Marco Zoppo (Tesis).

"Jaaɓi-haaɗtirde Columbia hollitii kaalis ballal Lilian Armstrong". hokkude.kolommbi.edu. Heɓtinaama ñalnde 23-01-2024.

"Jaagorɗo Piko Pliny: E nder siftorde Lilian Armstrong". Defterdu Morgan e suudu defterdu. 12-09-2022. Heɓtinaama ñalnde 23-01-2024.

"Liliyaan Armsterŋ". en.lerma.ɗum. Heɓtinaama ñalnde 23-01-2024.

"Jaaɓi-haaɗtirde Columbia hollitii kaalis ballal Lilian Armstrong". hokkude.kolommbi.edu. Heɓtinaama ñalnde 23-01-2024.

"Jaaɓi-haaɗtirde Columbia hollitii kaalis ballal Lilian Armstrong". hokkude.kolommbi.edu. Heɓtinaama ñalnde 23-01-2024.

"Brepols - Naalankaagal deftere renndo". www.brepols.net. Heɓtinaama ñalnde 23-01-2024.