Jump to content

Lydia Baumbach

Iwde to Wikipedia

Lydia Baumbach (1924 – 9 feebariyee 1991) ko ganndo ganndal ɓooyɗo to Afrik worgo, ganndiraaɗo teeŋti noon e golle mum to bannge ganndal Misen.[1][2]

Nguurndam adanɗam

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Lydia Baumbach jibinaa ko to Stellenbosch, to Afrik worgo, e hitaande 1924, e nder galle misiyoŋaaji Almaañnaajo jokkondirɗo e misiyoŋaaji Rhen.[1]

Baumbach janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stellenbosch Rhenish haa hitaande 1942. Ndeen o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stellenbosch, o heɓi M.A.s ɗiɗi e seedantaagal, gooto e ɗemngal Latin, gooto e ɗemngal Gerek ; ngam kala heen o rokkaama bursi Abe Bailey.[1] Tuggi 1955 haa 1957 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, o woni almuudo jokkondirɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Newnham ; e nder oo sahaa o janngi binndol Linear B e les njiimaandi John Chadwick, ngol o jokki e waɗde heen hakkille makko e nder wiɗtooji makko e nder nguurndam makko caggal.[1][3]

E hitaande 1947, Baumbach fuɗɗii golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Stellenbosch, ko jannginoowo tokooso ; caggal jaŋde makko to Cambridge, o ƴetti golle jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rhodes, o artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pretoria ko juuti, caggal ɗuum o wonti jannginoowo mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape Town e hitaande 1965, ɗo o toɗɗaa Hooreejo Classics e hitaande 1976 ; o woni e ndee ɗoo darnde haa o woppi golle makko e hitaande 1988.[1][2] O jannginii ɗemɗe e binndol Latin e Gerek, kadi ko o haaloowo e nder renndo, o waɗata ko yeewtere e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde e njilluuji e nokkuuji Gerek ngam Swan Hellenic Tours ; o woniino kadi e fedde nde o ardii e hitaande 1983–1984, o woni debbo gadano waɗde ɗum.[1][2][4]

Wiɗtooji Baumbach ɗii ɓuri yowitaade ko e ɗemngal Gerek Misen e binndol Linear B ; darnde makko ɓurnde teeŋtude e ndeeɗoo fannu ina jeyaa heen mooftude kelme ɗemngal Gerek Mycenaean (e wondude e John Chadwick) e hitaande 1963 e yaltinde ɓeydaare e ndee ɗoo deftere e nder binndol gootol (e hitaande 1971), kam e wonde kalfinaaɗo mooftude defte ɗiɗi ɗe... Janndeeji e binndi Miseen e binndanɗe ɗemɗe, bayyinaaɗe e hitaande 1968 e 1986.[3][5][6][7][8] O yaltinii kadi wiɗtooji jowitiiɗi e laaɓndal e dow tablooji Linear B gooto gooto walla alluuje limtilimtinɗe,[9][10] kam e binndanɗe jowitiiɗe e inɗe yimɓe e nder binndanɗe Linear B, jowitiiɗi e hol ko woni njuuteendi ɗemngal Gerek walla ɗe ngonaa Inɗe Gerek en tawaaɗe e nder pelle yimɓe ceertuɗe kolliri ko fayti e renndo Misenee.[11][12][13]

Binndanɗe cuɓaaɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Petroniana. E nder: Kuulal 2, 1959, 70-71 (PDF).

wondude e John Chadwick: Kelme Giriik Misena. Nder: Glotta 41, 1963, 157-271.

Kelme Giriik Misen II. Nder: Glotta 49, 1971, 151-190.

Darnde Mycenae e etimoloji Gerek. E nder: Kuulal 7, hitaande 1964, 1-8 (PDF).

Jannde e binndi e ɗemngal Misen. Deftere timmunde e limto, I: 1953–1964; II: 1965-1978. Rom 1968-1986

Dilemma ƴiye – Ƴeewndo taƴe Knossos Mc. E nder: Acta Classica 14, 1971, 1-16 (PDF mooftaa 2 ut 2019 to masiŋ Wayback).

Miijooji goɗɗi e PY Vn 46. E nder: Minos. Wiɗto ganndal ɗemɗe 12, 1972, 383-397.

"Argol Duuɓi" Misenoloji – Duuɓi Noogas e Go’o Gadani. E nder: 16 hitaande 1973, 1-14 (PDF).

A Doric Joyaɓo Kolonel? E nder: Acta Classica 23, 1980, 1-12 (PDF mooftaa 2 ut 2019 to masiŋ Wayback).

Sekseer e jimɗi ɓooyɗi. E nder: Kuugal 28, 1985, 77-86.

Inɗe yimɓe e dow alluuje Knossos Ap. E nder: Annemari Etter (Hrsg.): o-o-pe-ro-si. Binndol Ernst Risch zum 75. Geburtstag. De Gruyter, Berlin – New York 1986, 273-278 (Defte Google).

Inɗe Gaynaako to Knossos. E nder: Acta Classica 30, 1987, 5-10 (PDF mooftaa 2 ut 2019 to masiŋ Wayback).

Ƴeewndo inɗe yimɓe e nder alluuje Knossos ngam seedaade mbaydi renndo Kirit e yonta Minoan II cakkitiiɗo. E nder: Olga Krzyszkowska, Lidiya Nikson (ed.): Fedde Minoan. Jaayɗe kawtal Cambridge hitaande 1981. Jaayndeeji ɓooyɗi ɗi Bristol, Bristol 1988, 3-10.