M.T. Usman
Mohammed Tukur Usmaan (1932 - 2009) ko golloowo laamu leydi Naajeeriya, o wonnoo ko ardiiɗo duumiɗo e ministeer golle fedde nde e laamu Murtala Mohamed e Obasanjo gila 1975 haa 1979.[1] Ko o ɓiy-yumma Yaradua en.
Ngendam Usmaan jibinaa ko Katsina ɗo o waɗi ko ɓuri heewde e cukaagu makko. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa Zaria, o woni ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal wonti gadano ƴettude ƴeewndo seedantaagal jaŋde toownde to Barewa. Caggal nde o waɗi ekzamen, o wayi ko no banndiraaɓe makko yahruɓe yeeso ngam golloraade Laamu leydi ndii nii, Usmaan fellitii naatde e sarwiis siwil koloñaal, hono injenieer siwil. Laawol gadanol ngol o naati e sarwiis oo fuɗɗii ko e ƴettude ekzamen sarwiis siwil e hitaande 1949, ndeen o jaɓaama janngude innde siwil.[2] Hakkunde 1950 e 1953, o woni ko e heblo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba, o waɗi lebbi goɗɗi e janngude e les njiimaandi innjiniyankooɓe golle laamu. E hitaande 1954, o heɓi bursi to laamu diiwaan Fuɗnaange ngam janngude ganndal siwil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sussex. Caggal nde o janngi karallaagal innde siwil caggal leydi, o arti leydi Nijeer; Golle Usmaan gadane ɗee ko e ministeer golle diiwaan oo, o jeyaa ko e innjiniyankooɓe nayo ardiiɓe diiwaan oo. Ɓaawo man o waddaama kuugal duuɓi tati haa hukuumaaji pamari lesdi Naajeeriya haa Lagos e Port Harcourt. E hitaande 1968, o naati e ministeer golle fedde nde
Usman ummii ko e darnde nder sarwiis laamu fedde nde, fuɗɗii ko e hitaande 1968, nde o wonti mawɗo injenieer to ministeer golle fedde nde. E hitaande 1971, o toɗɗaa gardiiɗo golle, o woni gardiiɗo jaagorɗe golle e hitaande 1975.
Usmaan wonnoo ko Sekereteer Duumotooɗo nde doggol keeringol laabi ɗi laamu nguu toppitii ɗii ɓeydii gila e 11 000 km haa 27 000 km. Usman annditi wonde ina woodi jikkuuji bonɗi e toppitagol laabi e mahdiiji ɗi laamu nguu jogii, o waɗti heen aybinde ko ɓuri heewde e ndeenka gollotooɓe laamu e golle bonɗe ɗe sosiyeteeji ɗi ngalaa doole.[2] E laamu makko, o timminii laawol mawngol Lagos-Ibadan, laawol gonngol hakkunde Benin-Shagamu e laawol A2, jokkondirngol Warri-Benin-Okene-Abuja-Kaduna.[2]