Jump to content

Mamadou Boye Bah

Iwde to Wikipedia

Mamadou Boye Bah (1 abriil 1930 – 26 mee 2009)[1] ko neɗɗo Gineyankeejo politik e faggudu, omo jeyanoo e luulndiiɓe hooreejo leydi Seku Turé e Lansana

Bah ina gollinoo e laamu Touré e fuɗɗoode kitaale 1960, e darorɗe kitaale 1960 o golliima e Banke Adunaajo to Konakri. Kono e hitaande 1969 o nanngaa sabu makko tuumeede feewnude hooreejo leydi Sekou Touré, o neldaa eggiyankeewo. [2]

Nde Touré sankii e hitaande 1984, Bah arti Gine, o sosi Dental ngam Republique Nouvelle, o woni e luulndaade laamu Lansana Conté, ballitooɗo konu. Ko kanko wonnoo kanndidaa hooreejo leydi UNR e woote gardagol leydi 1993, o fodaniino kadi jokkude e ƴellitde faggudu e jaŋde. E joofnirde o heɓi 13% e woote ɗee.[3] E kitaale 1990 lannda makko UNR jokkondiri e lannda Keso e Yahrugol yeeso e gardagol Siradiou Diallo nde tawnoo kamɓe ɗiɗo fof ɓe ndenndi ko ŋakkere hoolaare e laamu Seneraal Conté.[4] E hitaande 2001, nde o ɓadtii referaandoom doosɗe leydi, Bah sosi lannda biyeteeɗo Mouvement contre le referendum et pour l’alternative politique (MOMAD) e ɗaɓɓude boykot woote ɗee nde tawnoo omo sikki golle ɗee ina njogii fenaande, o ñaagii leƴƴi goɗɗi ballal. [5] E hitaande 2002 lannda makko renndaani eɓɓaande woppude wooteeji sarɗiiji, ɗum waɗi o woppi UNR, o naati e Dental Dowlaaji Demokaraasi Gine.

  1. Souvenons-nous du Doyen Bâ Mamadou
  2. O'Toole, Thomas; Baker, Janice E. (2005). Historical Dictionary of Guinea. Volume 94 of African historical dictionaries, Scarecrow Press. p. 15. ISBN 0-8108-4634-9.
  3. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named Dictionary 20052
  4. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named Dictionary 20053
  5. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named Dictionary 20054