Manassa Danioko
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Maali |
| Innde ɓesngu | Danioko |
| Ɗuubi daygo | 19 Siilo 1945 |
| Ɗoforde | Kadiolo |
| Wolde | Faransinkoore |
| Sana'aji | lawyer, magistrate, diplomat |
| Position held | president |
| Janngi to | École nationale d’administration, Lycée Askia-Mohamed |
Diakité Manassa Danioko (jibinaa ko 19 lewru Yarkomaa 1945) ko ganndo sariya e dipolomaat Malinaajo. O woniino hooreejo Ñaawirde Doosɗe leydi Mali tuggi 2015 haa 2020.
Jaŋde e golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Danioko jibinaa ko ñalnde 19 lewru bowte hitaande 1945 to Kadiolo, leydi Mali. O heɓi bakkaa makko e hitaande 1966.[1] Danioko heɓi dipoloma mum ko faati e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal e hitaande 1970.[2]
Dianoko wonnoo ko hooreejo Ñaawirde Golle walla Ségou tuggi 1970 haa 1971, o tawtoraama kadi eɓɓooji ñaawirdu to Farayse puɗɗiiɗi e lewru Oktoobar 1971. Tuggi 1972 haa 1978, o woniino cukko ñaawoowo to Ñaawirde Toownde. O woniino awokaa mawɗo to Ñaawirde Kuuge Bamako tuggi 1979 haa 1981,Diiso toowngo ngam ñaawoore tuggi 1979 haa 1988, e wasiyaaji to Ñaawirde Toownde Kisal Dowla tuggi 1983 haa 1988.
Danioko dartinaama e ñaawirdu e hitaande 1988. O luulndii dartinagol ngol, Ñaawirde Toownde Mali fooli ɗum e hitaande 1991. Ko kanko wonnoo Ñaawirde Toownde Bamako tuggi 1991 haa 1995. Danioko wonnoo ko dipolomaat to Amerik5 haa sever91 hitaande 2002. O wonii Dirikteer DNAJ tuggi 2004 haa 2005. Danioko toɗɗaama e Ñaawirde Doosgal leydi Mali e hitaande 2005. E hitaande 2015, o suɓaama hooreejo Ñaawirde Doosgal leydi.Ko kanko woni debbo gadano jogaade ndee ɗoo darnde.[3] O wonii e ngal ɗoon darnde haa nde ñaawirdu nduu fusi e lewru sulyee 2020.
Danioko ina jeyaa e limooje ɗe seppooɓe ɓee luulndii e hitaande 2020.[4] E lewru ut 2020, fedde Amnesty International hollitii wonde gardeeji Danioko njiytaama ina mbarda e seppooɓe politik wonnooɓe sara galle mum.[5]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Ndoye, Papa Thierno. "Diakite Manassa Dianoko: First Woman President of the Constitutional Court". Institute for African Women in Law (in Engeleere). Archived from the original on 2022-09-25. Retrieved 2023-02-26.
- ↑ "Manassa Danioko". Institute for African Women in Law (in Engeleere). Retrieved 2023-02-26.
- ↑ Dezalay, Sara (2017). "Fatoumata Dembélé Diarra". In Dawuni, Josephine Jarpa; Kenyehia, Akua; McDonald, Gabrielle Kirk (eds.). Trajectory of a Malian Magistrate and Civil Society Advocate to the International Criminal Court. Taylor & Francis. ISBN 9781315444444.
- ↑ "Mali protest leader calls for calm after demonstrations turn deadly". France 24 (in Engeleere). 2020-07-12. Retrieved 2023-02-26.
- ↑ "Mali: New witness testimony reveals horrors of protest shootings". Amnesty International (in Engeleere). 2020-08-05. Retrieved 2023-02-26.