Jump to content

Manju Sharma

Iwde to Wikipedia

Manju Sharma (jibinaa ko 13 desaambar 1940) ko ganndo ko faati e karallaagal nguurndam, gardiiɗo juɓɓule wiɗtooji ganndal e politik keewɗe to leydi Indiya. Ko ɓuri joofde ko kanko woni hooreejo e gardiiɗo golle to duɗal wiɗtooji toowɗi to leydi Indiya to Gandhinagar, to leydi Gujarat. O adii wonde ko binndoowo, Departemaa Bioteknoloji, to Ministeer Ganndal e Karallaagal leydi Indiya,[1] o rokkaama njeenaari Padma Bhushan e hitaande 2007.[2]

Won heen ina mbiya Sharma ko kañum woni ardiiɗo wiɗtooji bioteknoloji e nder leydi Indiya.[3] O waɗii darnde mawnde e sosde duɗe keewɗe e nder leydi ndii, ina jeyaa heen Duɗal Ngenndiwal Immunologie, Duɗal Ngenndiwal Wiɗtooji Genome Leɗɗe, Duɗal Wiɗtooji Biomass to Lucknow e Madurai, Duɗal Biyoloji Molekulaar Leɗɗe to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Delhi e Duɗal ngam... Koppi ADN e ƴeewndo.[4]

Nguurndam e golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Sharma ko taaniiko Madan Mohan Malaviya, jannginoowo e politik. O resi ko Vinod Prakash Sharma, ganndo ko faati e ñawu nguu e ko faati e mborosaaji. Ɓiɗɗo maɓɓe, Amit Sharma, ko ganndo ko faati e kiristaalooji poroteyiin.[5]

Sharma heɓi bak mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lucknow, o heɓi darnde adannde, o heɓi njeenaari kaŋŋe Birbal Sahni.[4] O heɓi Ph.D makko. to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lucknow e hitaande 1961, caggal ɗuum o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue, o woni wiɗtoowo caggal doktoraa. E ballondiral e A. Carl Leopold e Richard Hall, wiɗtooji makko ko faati e ɓeydugol peewnugol lateks rewrude e huutoraade nebam eteriyel tawi ina waɗi nafoore njulaagu e nder gese kaɓirɗe Malesi.[6]

Wiɗtooji Sharma dow idioblasteeji leɗɗe ngaddi mo wontude ganndo njillu to Duɗal Anatomi e Sitoloji leɗɗe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kopenhag.[5] Ndeen o naatii e Duɗal Wiɗto Ladde, Dehra Dun, ɗo e nder wiɗtooji leɗɗe, o tabitini jokkondire hakkunde ŋakkere silika e tiiɗnaare leɗɗe.[4] Caggal nde o ummii Delhi, o wonti wiɗtoowo to Diiso wiɗtooji safaara leydi Indiya, o wondi e winndude deftere (monografie) ko fayti e leɗɗe safaara leydi Indiya.

Sharma naati e departemaa ganndal e karallaagal leydi Indiya e hitaande 1974, o woni mawɗo ganndal. O wonti jaagorgal mawngal e hitaande 1990, o arti e golle binndoowo fedde laamu e hitaande 1996.[5] O waɗii nafoore mawnde e sosde Biotech Consortium India Limited, gollondiral hakkunde laamu e yimɓe ngam wallitde njulaagu wiɗtooji karallaagal nguurndam.[4] Nde o timmini golle makko, o toɗɗaa wasiyaaji to ministeer ganndal e karallaagal e hitaande 2004.

Sharma sosi Duɗal Wiɗtooji Jaŋde Indiya e hitaande 2006,[6] e ballal dokke ummoriiɗe e Fooyre Ɓamtaare Puri ngam Jaŋde to Indiya, ngam waɗde wiɗtooji e rokkude jaŋde toownde e gannde leɗɗe, cellal aadee, safaara biomolekulaar e bioinformatik. O wonii hooreejo e gardo kuuɓtodinɗo haa hitaande 2012, nde duɗal ngal artiri hoore mum e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o waɗti heen peeje laamu kese.[7] Nde M. S. Swaminathan ƴetti eɓɓoore ngam naatnude tonngoode ko fayti e ganndal e karallaagal wonande rewɓe e nder peeje joy (1980–85), fedde nde Sharma ardii, waɗii ciimtol ngol naatnaa e winndannde peeje ko fayti e rewɓe e ƴellitaare. Ko ɗum woni peeje gadane tiiɗɗe e ndeeɗoo toɓɓere, ɗe Departemaa Ganndal e Karallaagal gollotoo gila ndeen.[8][9]

Njeenaaje e teddungal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Njeenaari wiɗto gollordu Chandaben Mohanbhai Patel wonande annduɓe rewɓe (1991)[10]

Njeenaari Borlaug (1995)[11]

Debbo gadano hooreejo Duɗal Ganndal Ngenndiwal (1995–96)[12]

Hooreejo fedde ganndal leydi Indiya (1999)[13]

Njeenaari ciftorgol Dr B. P. Pal ummoraade e fedde ganndal leydi Indiya (2001)[11]

Njeenaari ganndal G. M. Modi (2002) [14]

Padma Busaan (2007)

Doktoraa tedduɗo, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue (2012)[15]

Fellow, Duɗal ganndal winnderewal

Fedde teddunde, Fedde Biokimiyankooɓe Ndema Inndo

Hooreejo gadano Fedde Adunaare Ganndal ngam Ganndal ngam Rewɓe (2004)[6]

"Tagngo DBT". Departemaa ganndal nguurndam. Ƴeewtaa ko ñalnde 30 lewru bowte 2016.

"Njeenaaje Padma Bhushan". Laamu leydi Indiya. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 13 suwee 2016. Ƴeewtaa ko ñalnde 30 ut 2016.

Menon, M.G.K (2004). "Chp 2: Ƴellitaare Biyoloji keso e nder leydi Indiya: Ganndal e nafoore". To Basu ko Sandip K.; Batra, Janendra K.; Salonke, Dinakar M. Daande luggiɗnde, asamaan udditiiɗo: Biyoloji keso e nder leydi Indiya.

Sifaa ganndal Indiya: Haalaaji hooreejo leydi Vol 3: 1982-2003. Fedde Kongres ganndal leydi Indiya. 2003. ISBN 9788173714344. Ƴeewtaa ko ñalnde 31 ut 2016.

"Pioneer Biotech e Jaambaaro". Jaaynde biyospektrum leydi Indiya. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 11 suwee 2016. Ƴeewtaa ko ñalnde 30 ut 2016.

"Doktoor Manju Sharma". Duɗal jaaɓi haaɗtirde Purdue. Ƴeewtaa ko ñalnde 1 Oktoobar 2014.

"Ciimtol hitaande IIAR 2012" (PDF). IIAR. Mooftaa ko e asli (PDF) ñalnde 4 lewru bowte 2016. Ƴeewtaa ko ñalnde 31 lewru bowte 2016.

"Koolol ngenndiwal ko faati e 'Doole karallaagal rewɓe'" (PDF). Duɗal ganndal ngenndiwal, leydi Indiya. 11 Janwari, 2019