Margaret Ekpo
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Inditirde | Bassey Sampson Ekpenyong Efa |
| Innde | Margaret |
| Innde ɓesngu | Ekpo |
| Ɗuubi daygo | 27 Morso 1914 |
| Ɗoforde | Cross River |
| Date of death | 21 Siilto 2006 |
| Place of death | Kalaba |
| Ɗemngal | Inngilisjo, Igbo |
| Wolde | Inngilisjo, Igbo |
| Writing language | Inngilisjo, Igbo |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, women's rights activist |
| Employer | Naajeeriya, National Council of Nigeria and the Cameroons |
| Janngi to | Dublin Institute of Technology |
| Academic major | home economics |
| Honorific prefix | traditional leader or chief |
| Residence | Naajeeriya |
| Member of political party | National Council of Nigeria and the Cameroons |
| Lenyol | Igbo people |
Margaret Ekpo //(listen)C (27 juillet 1914 – 21 septembre 2006) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder leydi Najeriya, kadi ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe, ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder leydi ndi, kadi ko o tergal ardiingal e nder fedde rewɓe aadaaji Najeriya nollid e rayons dental. O waɗii golle mawɗe e nder politik leslesre e ngenndiyankeejo e nder wuro Aba, to Fuɗnaange leydi Najeriya, e yonta mo dille njiimaandi e worɓe ɓuri heewde ngam heɓde ndimaagu.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Margaret Ekpo jibinaa ko e wuro Creek, e nder diiwaan Cross River, e nder galle Okoroafor Obiasulor [mo ummorii ko Aguluzigbo, wuro ladde e nder diiwaan laamu Anaocha e nder diiwaan Anambra] e Inyang Eyo Aniemikwe. Rewrude e yumma makko, o jeyaa ko e galle laamorɗo laamɗo Eyo Honesty II mo wuro Creek. O yettii tolno jeegom e seedantaagal jaŋde leslesre e hitaande 1934. Kono tan, paandaale makko e ɓeydagol jaŋde e nder heblo jannginooɓe, ndartinaama caggal maayde baaba makko e hitaande 1934. Ndeen o fuɗɗii golle almuudo-jannginoowo e nder duɗe leslese. O resi cafroowo biyeteeɗo John Udo Ekpo e hitaande 1938.
O jeyaa ko e leñol Ibibio, kanko ne o jeyaa ko e leñol Igbo e Efik. Caggal ɗuum, jom suudu oo ummiima Aba.E hitaande 1946, o dañi fartaŋŋe janngude caggal leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dublin, to leydi Irlande. O heɓi dipolomaaji ganndal nder leydi, nde o arti Naajeeriya o sosi duɗal ganndal nder leydi e sewnde to Aba. O woni ko e daraniiɗo hakkeeji debbo oo.
Golle politik
Politik gadano
Ekpo adii tawtoreede miijooji e fedde politik ko e hitaande 1945. Jom suudu makko ina mettini e no njuɓɓudi koloñaal en mbaɗiri e safrooɓe ɓiɓɓe leydi Najeriya kono nde wonnoo ko o golloowo laamu, o waawaano tawtoreede batuuji ngam yeewtidde e haala kaa. Ndeen Ekpo tawtoraama batuuji e nokku jom suudu mum, batuuji ɗii yuɓɓinaama ngam yeewtidde e golle diisnondiral njuɓɓudi koloñaal e nder wuro ngoo e haɓaade ŋakkeende pinal e njiyaagu e nder ƴellitgol njuɓɓudi. Caggal ɗuum o tawtoraama seppo politik, ko kanko tan woni debbo e seppo ngoo, ngo yiyri konnguɗi ɓuuɓɗi ummoraade e Mbonu Ojike, Nnamdi Azikiwe e Herbert Macaulay. E darorɗe duuɓi sappo ɗii o yuɓɓiniino Fedde Rewɓe Lugge to Aba ngam renndinde rewɓe lugge e nder wuro ngo. O huutoriima fedde nde ngam ƴellitde ballal rewɓe ngam haɓaade hakkeeji faggudu rewɓe, reende faggudu e yaajnude hakkeeji politik rewɓe. Golle politik Ekpo timmi ko e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Naajeeriya. Oon sahaa, laamu Biafran nanngi mo duuɓi tati kasoo, tawi o ñamlaaka no haanirta nii.Ekpo heɓi jooɗorde e nder suudu sarɗiiji diiwaan Fuɗnaange e hitaande 1961, darnde addannde mo haɓaade geɗe jowitiiɗe e rewɓe e oon sahaa. Haa teeŋti noon, won geɗe jowitiiɗe e yahrude yeeso rewɓe e geɗe faggudu e politik, haa teeŋti noon e nokkuuji njulaagu saraaji laabi mawɗi jowitiiɗi e marseeji e njulaagu teeru e nder kuuɓal.[1] She played major roles as a grassroots and nationalist politician in the Eastern Nigerian city of Aba, in the era of a hierarchical and male-dominated movement towards independence.[2]<ref>{
Aandinol
Caggal nde kuudetaa konu joofni Republique gadane, o ƴetti feere ɓurnde famɗude e politik. E hitaande 2001, laamorgo Calabar innitiraa laamorgo hakkunde leyɗeele Margaret Ekpo. O maayi ko duuɓi 5 caggal ɗuum e hitaande 2006.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Toyin Falola, Adebayo Oyebade. Africa World Press, 2002, p. 374. ISBN 0-86543-998-2
- ↑ Jeremiah I. Dibua. Ashgate Publishing, Ltd, 2006, p. 68. ISBN 0-7546-4228-3