Jump to content

Margaret Ekpo

Iwde to Wikipedia
Margaret Ekpo
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InditirdeBassey Sampson Ekpenyong Efa Taƴto
InndeMargaret Taƴto
Innde ɓesnguEkpo Taƴto
Ɗuubi daygo27 Morso 1914 Taƴto
ƊofordeCross River Taƴto
Date of death21 Siilto 2006 Taƴto
Place of deathKalaba Taƴto
ƊemngalInngilisjo, Igbo Taƴto
WoldeInngilisjo, Igbo Taƴto
Writing languageInngilisjo, Igbo Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, women's rights activist Taƴto
EmployerNaajeeriya, National Council of Nigeria and the Cameroons Taƴto
Janngi toDublin Institute of Technology Taƴto
Academic majorhome economics Taƴto
Honorific prefixtraditional leader or chief Taƴto
ResidenceNaajeeriya Taƴto
Member of political partyNational Council of Nigeria and the Cameroons Taƴto
LenyolIgbo people Taƴto

Margaret Ekpo //(listen)C (27 juillet 1914 – 21 septembre 2006) ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder leydi Najeriya, kadi ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe, ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nder leydi ndi, kadi ko o tergal ardiingal e nder fedde rewɓe aadaaji Najeriya nollid e rayons dental. O waɗii golle mawɗe e nder politik leslesre e ngenndiyankeejo e nder wuro Aba, to Fuɗnaange leydi Najeriya, e yonta mo dille njiimaandi e worɓe ɓuri heewde ngam heɓde ndimaagu.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Margaret Ekpo jibinaa ko e wuro Creek, e nder diiwaan Cross River, e nder galle Okoroafor Obiasulor [mo ummorii ko Aguluzigbo, wuro ladde e nder diiwaan laamu Anaocha e nder diiwaan Anambra] e Inyang Eyo Aniemikwe. Rewrude e yumma makko, o jeyaa ko e galle laamorɗo laamɗo Eyo Honesty II mo wuro Creek. O yettii tolno jeegom e seedantaagal jaŋde leslesre e hitaande 1934. Kono tan, paandaale makko e ɓeydagol jaŋde e nder heblo jannginooɓe, ndartinaama caggal maayde baaba makko e hitaande 1934. Ndeen o fuɗɗii golle almuudo-jannginoowo e nder duɗe leslese. O resi cafroowo biyeteeɗo John Udo Ekpo e hitaande 1938.

O jeyaa ko e leñol Ibibio, kanko ne o jeyaa ko e leñol Igbo e Efik. Caggal ɗuum, jom suudu oo ummiima Aba.E hitaande 1946, o dañi fartaŋŋe janngude caggal leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dublin, to leydi Irlande. O heɓi dipolomaaji ganndal nder leydi, nde o arti Naajeeriya o sosi duɗal ganndal nder leydi e sewnde to Aba. O woni ko e daraniiɗo hakkeeji debbo oo.

Golle politik

Politik gadano

Ekpo adii tawtoreede miijooji e fedde politik ko e hitaande 1945. Jom suudu makko ina mettini e no njuɓɓudi koloñaal en mbaɗiri e safrooɓe ɓiɓɓe leydi Najeriya kono nde wonnoo ko o golloowo laamu, o waawaano tawtoreede batuuji ngam yeewtidde e haala kaa. Ndeen Ekpo tawtoraama batuuji e nokku jom suudu mum, batuuji ɗii yuɓɓinaama ngam yeewtidde e golle diisnondiral njuɓɓudi koloñaal e nder wuro ngoo e haɓaade ŋakkeende pinal e njiyaagu e nder ƴellitgol njuɓɓudi. Caggal ɗuum o tawtoraama seppo politik, ko kanko tan woni debbo e seppo ngoo, ngo yiyri konnguɗi ɓuuɓɗi ummoraade e Mbonu Ojike, Nnamdi Azikiwe e Herbert Macaulay. E darorɗe duuɓi sappo ɗii o yuɓɓiniino Fedde Rewɓe Lugge to Aba ngam renndinde rewɓe lugge e nder wuro ngo. O huutoriima fedde nde ngam ƴellitde ballal rewɓe ngam haɓaade hakkeeji faggudu rewɓe, reende faggudu e yaajnude hakkeeji politik rewɓe. Golle politik Ekpo timmi ko e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Naajeeriya. Oon sahaa, laamu Biafran nanngi mo duuɓi tati kasoo, tawi o ñamlaaka no haanirta nii.Ekpo heɓi jooɗorde e nder suudu sarɗiiji diiwaan Fuɗnaange e hitaande 1961, darnde addannde mo haɓaade geɗe jowitiiɗe e rewɓe e oon sahaa. Haa teeŋti noon, won geɗe jowitiiɗe e yahrude yeeso rewɓe e geɗe faggudu e politik, haa teeŋti noon e nokkuuji njulaagu saraaji laabi mawɗi jowitiiɗi e marseeji e njulaagu teeru e nder kuuɓal.[1] She played major roles as a grassroots and nationalist politician in the Eastern Nigerian city of Aba, in the era of a hierarchical and male-dominated movement towards independence.[2]<ref>{

Aandinol

Caggal nde kuudetaa konu joofni Republique gadane, o ƴetti feere ɓurnde famɗude e politik. E hitaande 2001, laamorgo Calabar innitiraa laamorgo hakkunde leyɗeele Margaret Ekpo. O maayi ko duuɓi 5 caggal ɗuum e hitaande 2006.

  1. Toyin Falola, Adebayo Oyebade. Africa World Press, 2002, p. 374. ISBN 0-86543-998-2
  2. Jeremiah I. Dibua. Ashgate Publishing, Ltd, 2006, p. 68. ISBN 0-7546-4228-3